Merilci moči na kolesu postajajo vedno bolj popularni. Vsako leto se na trgu pojavi kak nov proizvajalec, zato se dostopnost tega, nekdaj izjemno dragega kolesarskega dodatka, izboljšuje. Vprašanje pa ostaja – ali rekreativni kolesar res potrebuje merilec moči?
Odgovor na to vprašanje zavisi od ciljev kolesarja. Ali kolesari le za užitek ali pa želi izboljšati svojo zmogljivost do določenega cilja. Cilj je lahko čas, ki ga kolesar porabi, da pride na vrh Vršiča, rezultat na Maratonu Franja ali kaj drugega. Pri vsem tem bo kolesarju uporaba merilca moči prišla še kako prav.
Zakaj podatek o srčnem utripu ni dovolj? Srčni utrip nam poda podatek le o relativnem naporu, saj je največji srčni utrip skorajda enak pred in po nekem trenažnem programu. To pomeni, da samo s podatkom srčnega utripa ne moremo ugotoviti, če smo napredovali.
Približek sicer lahko dobimo tako, da spremljamo spremembo srčnega utripa na nekem določenem odseku pri enaki hitrosti. Torej, če smo napredovali, se bo napor relativno zmanjšal in srčni utrip bo prav tako manjši. Podobno lahko ugotovimo, če pri istem srčnem utripu vozimo z višjo hitrostjo. A problem je v tem, da na napor vplivajo vremenski pogoji (recimo veter), kar nam ne omogoča natančne analize.
Natančno analizo pa lahko opravimo z merilcem moči. Avtor že nekaj časa uporablja merilec moči BePro (od oktobra 2018 pa Assiomo) in je z njim nadvse zadovoljen. V nadaljevanju predstavljamo nekaj razlogov, zakaj bi morali merilec moči imeti tudi vi.
- Natančna analiza zmogljivosti
Merilec moči nam omogoča, da natančno analiziramo in ocenimo trenutno pripravljenost. Moč, s katero pritiskamo na pedala, je namreč najboljši pokazatelj naše pripravljenosti, saj je neodvisna od vrste kolesa, vetra, ceste itd. Izmerimo si lahko največjo moč, izračunamo FTP in ugotavljamo, kako so se vse te številke spreminjale skozi čas.
- Natančna analiza treningov
Z merilcem moči lahko natančno analiziramo naš napredek. Za zelo natančno analizo lahko uporabimo programe, kot sta TrainingPeaks ali GoldenCheetah. Ugotovimo lahko, kje v naši pripravljenosti so primankljaji – recimo nizka največja moč ali pa nizka funkcionalna moč (FTP). Ugotovimo lahko tudi, kako hitro napredujemo, kako utrujeni smo itd. Pravzaprav so tukaj možnosti neomejene.
- Motivacija
Ena izmed izjemno zanimivih aspektov je tudi motivacija. Motiviramo se lahko tako, da si zastavimo cilj, da dvignemo npr. FTP iz 250 na 270 wattov ali pa, da na Krvavec v povprečju poganjamo vsaj z 240 watti.
- Specifičnost treninga
Najučinkovitejši treningi so strukturirani in z določenim ciljem v mislih. Najlažje je trening strukturirati prav z uporabo merilca moči, saj si lahko jasno postavimo cilje. Toliko in toliko časa v tej coni in toliko časa v oni coni. Podobno bi sicer lahko naredili tudi s srčnim utripom, a kaj, ko je srčni utrip odvisen od mnogih dejavnikov (utrujenost, vročinski stres itd.) in je tako velikokrat nezanesljiv.
- Intervalni treningi
Če ste kdaj poskusili izvesti intervalne treninge s pomočjo srčne frekvence, potem ste najbrž opazili, da se srčna frekvenca zelo počasi vzpenja in da ob kratkih intervalih kljub temu, da potiskate na pedala s polno močjo, srčna frekvenca ne gre prav visoko. No, tega problema pri uporabi merilca moči ni.
- Narekovanje tempa
S pametno uporabo merilca moči se ne bo zgodilo, da bi na poti na Vršič na polovici poti ostali brez »moči«, saj vam lahko pomaga pri narekovanju tempa. Podatek o FTP-ju, torej moči, s katero lahko poganjate pedala približno 60 minut, vam bo omogočila, da boste lahko Vršič napadli premišljeno in na vrh prišli v najkrajšem možnem času.
- Primerjava s »proji«
Merilce moči uporabljajo skorajda vsi profesionalni kolesarji in kar nekaj izmed njih svoje podatke javno deli. Tako lahko ugotovite, kako dobri ste v primerjavi z njimi in koliko vam manjka, da postanete PRO.
Tim po vsakem treningu podatke iz treninga analizira v brezplačnih različicah Strave, Training Peaks in Golden Cheetah.
Follow me on
Tim Podlogar
Kineziolog
