Blažev blog: Pomemben “skok” k razumevanju prehrane

Praktično ne mine dan, da na socialnih omrežjih ne zasledim določenega prehranskega oglasa, zapisa ali zgodbe, ki obljublja in ponuja “neverjetne rešitve” (#Bullshit). Dozdeva se mi, da spremljam nekakšno “telenovelo”, ki se vleče v nedogled ter več kot očitno nima (srečnega) konca. V glavni vlogi imamo “kralja” (beri: marketing), ki mu zvesto in predano služijo njegovi “vojaki” (beri: influencerji, (samooklicani) prehranski “strokovnjaki” itd.), ki se borijo za “preživetje” (na tej točki si “ne upam” izpostaviti le enega razloga, zakaj to počnejo). Želel bi si, da je to početje posledica nevednosti. Na žalost dvomim, da je temu tako. Od kod se lahko “črpajo” te “neverjetne ideje”, vam poskušam odgovoriti v današnjem članku.

Od kar sem na pobudo Tima začel pisati svoj blog, se na vsake toliko sprašujem, kako bi vam na preprost in enostaven način predstavil določeno tematiko. Prehrano bi vam rad predstavil na način, kot jo trenutno sam vidim in predvsem doživljam. To ne pomeni, da si želim, da bi razmišljali enako kot jaz, oziroma, da bi vam želel vsiljevati svoje mnenje. Želim si predvsem, da se ne bi toliko obremenjevali s prehrano. In to reče nekdo, ki študira prehrano! A to je bila moja pomembna lekcija tudi v mojem vsakdanu. In lahko vam povem, da v tem (neobremenjenosti s prehrano) uživam, saj lahko čas namenjen iskanju “čudežnih” teorij in “superhrane” namenim dejavnostim, ki me glede na moj ritem življenja (psihično) razbremenjujejo. Slednje se mi zdi v dobi, kjer živimo, izredno pomembno.

Omenil sem, da jo (prehrano) trenutno vidim tako, kot jo. V članek »vstopam« z zavedanjem, da »vsakodnevno« izhajajo številne nove študije, ki (več let) raziskujejo in preučujejo številne ljudi. Študije se izvajajo tudi na živalih, spet druge na celičnih kulturah. O tem koliko sta slednji relevantni za primerjanje z ljudmi, bi seveda lahko napisal nov članek. Vendar o tem danes ne bom govoril. Ostal bom pri tistih, ki jih delajo na ljudeh. Namen teh je, da bi spoznali posredno/neposredno “delovanje” določene spojine v hrani na človeški organizem; pri čemer ponavadi iščemo povezave z določenimi bolezenskimi stanji; proučujemo dejavnike ki negativno/pozitivno vplivajo na naše zdravstveno stanje itd. Da poenostavim – v to kar sem/smo prepričani danes, bomo jutri morda z novo kvalitetno študijo podvomili. Vendar. Ni tako enostavno kot se morda sliši. Konkretna “ovira” na kateri lahko “pade” vsak posameznik je, kako študije prebrati in izluščiti pomembne in smiselne zaključke. Hitro namreč naredimo napako in naredimo poenostavljen zaključek (npr. ogljikovi hidrati redijo) ali povezavo (npr. mlečnim izdelkom se moram 100% izogibati, ker vsebujejo laktozo, ki večini povzroča prebavne težave), ki nas vodi v ekstremno prehranjevanje ali posluževanje določenih neuporabnih ter tudi potencialno nevarnih prehranskih dopolnil.

Če ste laik, ki vas branje znanstvene literature ne zanima predlagam, da “preskočite” na naslednji odstavek. V nasprotnem primeru pa vam priporočam, da si za začetek preberete relevanten članek kako brati znanstveno literaturo. S slednjim ne boste izvedeli kako “rešiti” svoje dvome o prehrani. Je pa lahko dobra “odskočna deska” za nadaljnjo razumevanje, kako težko je kritično razmišljanje prenesti v branje znanstvene literature. S slednjim se “borim” tudi sam, imam pa “v glavi” besede, ki jih je Tim izrekel na enem izmed predavanj: “Kritično razmišljanje pride z rednim branjem člankov, torej z izkušnjami in razumevanjem določene tematike”.       

Znano je, da lahko dan danes (“strokovni”) članek s poljubno tematiko napiše vsakdo. In to je problem. Resen in velik problem, ki (lahko) povzroča zmedo tako na področju laične kot tudi na področju strokovne populacije.

Dovolite mi, da na konkretnem primeru pojasnim prejšnjo trditev. Trenutno prebirate članek, ki ni strokoven. Blažev blog je plod mojega razmišljanja, ki ga navadno ne podkrepim z nobenim konkretnim dokazom. Že res, da skušam podajati razumljive in praktične primere – vendar… Če sem malo predrzen, lahko rečem, da bi lahko napisal karkoli in vi bi mi (morda) verjeli. Tudi, če to ne bi bilo res. Seveda to ni namen mojega bloga. Kar skušam povedati je, da morate do določene mere sami presoditi relevantnost informacij, ki jih v življenju prejmete, preberete ali slišite. Za to nosite odgovornost vi. In skozi prebiranje člankov se morate vi odločiti o njihovi verodostojnosti.

Primer branja člankov lahko prenesemo tudi na prehrano ali katero koli drugo znanosti oziroma situacijo v življenju. Iskanje bližnjic, kot na primer, “kako najhitreje shujšati s prehranskim dopolnilom iz Južne Afrike”, “čudežne tabletke, ki pospešijo metabolizem” in še mnoge druge “teorije”, žal ne “pijejo vode”. To pa se lahko podkrepi z ustrezno strokovno literaturo in ne s člankom, ki ga je napisala X oseba v Y reviji. Z zadnjo povedjo in omembno ustrezne strokovne literature, imam v mislih več študij ter relevantnost le teh. Slednje je zelo pomembno, saj določene trditve pogosto “izvirajo” iz ene in edine študije, velikokrat narejene na živalih in ne ljudeh.

Dozdeva se mi, da v sodobnem svetu vlada “borba” med željo po večjem zaslužku in željo po iskreni pomoči ljudem. Na tej točki vam ponujam enega izmed pomembnih nasvetov, ki sem jih prejel tudi sam: “Če ti je nekaj (npr. prehransko dopolnilo) “ponujeno” preveč enostavno (npr. oglas na Facebook-u), “dramatično” (npr. rešitev za vrhunsko počutje!), nepredstavljivo (npr. – 20 kg v 14 dneh) ali pa tebi nerazumevajoče (npr. uravnava hormonsko ravnovesje). Po tem je zelo pomembno, da relevantnost teh informacij preveriš oziroma se posvetuješ z ustreznim strokovnjakom”. Naj spomnim, da relevantnost informacij pogosto ne boste našli pod objavo določenega produkta. Prav tako take oglase oziroma izdelke ne bodo promovirali strokovnjaki za prehrano, v pravem pomenu besede.

Članek posvečam vsem, ki so se (so jih) kdaj v življenju že “nategnili”. Tudi sam sem nekaj let nazaj nasedel na podoben način promoviranja. Vendar: “Življenje je šola in iz izkušenj se učimo”. Zato je pomembno, da te izkušnje, predvsem negativne delimo in na ta način ozavestimo ljudi ter morda preprečimo (hude) negativne (zdravstvene) posledice. Da, tudi za te je žal lahko vzrok “sodobni-agresivni marketing”, ki izkorišča nevednost (pogosto hudo bolnih) ljudi, v svoj prid. Zato je pomembno, da se proti njegovi “vojski” borimo skupaj!

Razumevanje “sodobnega-agresivnega marketinga” je morda lahko ena izmed rešitev razumevanja prehrane oziroma katere koli druge “delikatne” tematike.

S slednjo povedjo želim zaključiti današnji članek. Večkrat si ga v glavi ponovite in premislite, po tem pa zaprite to stran in pojdite na svež zrak ali pa z ljudmi, ki jih imate radi na pico! Uživajte!

Blaž Grmek, dietetik