Timov blog: Izobrazba, usposobljenost ali izkušnje

Večkrat dobim vprašanje, komu v svetu vadbenih in prehranskih znanosti zaupati. Videti je, da v naši stroki prav vsak lahko skorajda čez noč postane “strokovnjak” in ljudem prodaja svoje “znanje”. Še več, skoraj vsakdo se že po enem tečaju čuti sposobnega ljudem svetovati s področja, v katerem ne sme biti prostora za napake. Napake namreč vodijo v resne zdravstvene težave. Torej – komu verjeti?


V športno znanost sem zavil po naključju. V srednji šoli sem se zagrel za študij strojništva, a na koncu me je v študij vadbene znanosti oziroma po slovensko kineziologije, prepričal kondicijski trener Primož Jenkole. Primož nima strokovne izobrazbe s področja kineziologije. Niti nima celega seznama usposobljenosti. Ima pa dolgoletne izkušnje in prekleto veliko teoretičnega znanja. A ker nima izobrazbe, ga marsikdo ne jemlje resno. A tisti, ki ga poznamo, vemo, da je gotovo eden izmed največjih strokovnjakov s področja vadbe za zdravje v Sloveniji. Njegova kritika dela trenerjev in akademikov na Fakulteti za šport mi je že pred začetkom študija dala vedeti, da ne smem ničemur verjeti. Niti malenkostim. Kritičen kot sem, mi to ni bilo težko. 

Tekom študija v Sloveniji sem se vsakodnevno jezil nad profesorji, se spraševal o njihovi strokovnosti in precej pogosto zavedno obkroževal napačne odgovore na izpitih, saj so profesorji zaradi svoje nevednosti enostavno pričakovali napačen odgovor. Bili so tudi dnevi, ko sem kakšnemu profesorju javno povedal, da njegova teorija morda ne drži. 

A kot da se nisem naučil dovolj na napakah drugih, sem tudi sam vsaj delno zašel v temačne vode in se navduševal nad nepotrjenimi teorijami.

In že smo pri prvem problemu, ki bi ga rad izpostavil. Gre za Dunning-Krugerjevo teorijo znanja, ki pravi, da učenec kaj hitro misli, da ve vse. Šele po določenem času pride do ugotovitve, da se je motil in da pravzaprav ve zelo malo. Potem se počasi začne njegova samozavest zopet dvigovati. Na žalost večina samooklicanih strokovnjakov stoji ravno prvem vrhu.

Ti ljudje še sami ne vedo, da marsičesa ne vedo in jim zato ne moremo zameriti, ko mislijo, da vse vedo.

A tudi potem, ko enkrat veš, da ne veš vsega, se ti lahko kaj hitro pripeti, da se zmotiš.

Kako prepoznati sleparje in kako prepoznati strokovnjake?

Četudi se zdi težko in nemogoče, je stvari, ki jih lahko naredimo kar nekaj …

Izobrazba, usposobljenost in izkušnje

Prva stvar, ki jo sam pogledam je, kakšno izobrazbo ima posameznik. Prevečkrat zaidem v Cobiss (http://cobiss.si) in ugotavljam, iz česa ima posameznik diplomsko delo in če ima objavljen kakšen strokovni članek. A vse večkrat ugotavljam, da so izobrazba, usposobljenost in izkušnje dejansko lahko popolnoma neuporaben indikator o znanju.

Študij na Fakulteti za šport ali še kje drugje, se da zelo uspešno končati s plonkanjem. Na koncu je tak diplomant skorajda brez znanja in na žalost sam zato zaupam majhnemu številu kineziologov. Na drugi strani lahko posameznik naredi nekajdnevni tečaj in si pridobi usposobljenost. Zgodba je tu podobna. Posameznik lahko odnese ogromno znanja ali pa skorajda nič. Nenazadnje je za usposobljenost plačal in zato večina ljudi na koncu usposobljenost tudi dobi.

Kaj pa izkušnje? Imamo izkušene ljudi (npr. Primož), ki se ne hvalijo z izobrazbo in usposobljenostjo, a imajo neprecenljive izkušnje. In imamo tudi ljudi, ki že desetletja delajo, pa pravzaprav ne vedo, kaj delajo in zakaj tako delajo. 

Če ima nekdo spoštljiv naziv ali kopico certifikatov ga to dejstvo še ne naredi mojstra na svojem področju.

Ko želimo oceniti ali svoj naziv (mag. ali dr.) uporablja zgolj v marketinške namene ali pa mu akademska osnova služi resnično kot odskočna deska k resničnemu raziskovanju, konstantnemu izboljševanju svojega strokovnega znanja, skeptičnemu razmišljanju in hkratni uporabi zdrave pameti zavoljo kvalitetne in iz leta v leto boljše storitve, opazujmo, če

  • Vas strokovnjak ob vaših mnogih vprašanjih (da, tu se morate potruditi in za obisk strokovnjaka pripraviti čim več vprašanj o vaši težavi ali vaših ciljih) resnično posluša in želi od vas izvedeti karseda veliko.
  • Ima strokovnjak mrežo (četudi majhno) ostalih specialistov in strokovnjakov iz istega ali sorodnega področja in je pripravljen priporočiti kakšnega kolega, v kolikor se sam ne čuti kompetentnega za reševanje vaših težav.
  • Vam “strokovnjak” potem, ko vas pozna “celih” 15 minut, že ponuja 100% zanesljive rešitve in strategije za vaše težave ali cilje. Po možnosti povsem enake rešitve, ki se pojavljajo tudi v medijih in ste zanje že slišali. To sicer ne pomeni, da tista dieta ali rehabilitacijski protokol, ki ga že poznate in ga uporablja večina ljudi, ne deluje. Pomembno je namreč zavedanje, da smo si ljudje različni in različne diete, vadbeni ali rehabilitacijski protokoli ne vplivajo enako pri vseh. Zato je po 15 minutah težko z zagotovostjo trditi: »Točno ta dieta bo popolna za vas.« Veliko boljši in bolj strokoven pristop strokovnjaka v situaciji prvega razgovora, bi bil: »Po tem kar slišim, bi ta in ta dieta ustrezala vašim ciljem. Vendar po 15 min razgovora težko trdim z gotovostjo.«
  • Vam strokovnjak deluje nesamozavestno? To ni nujno slab znak. Verjetno ima v svojem arzenalu znanj in ‘orodij’ veliko število metod in sredstev, le ugotoviti mora, katero pot bo ubral in katero ‘orodje’ bo uporabil. Rim se ni zgradil v enem dnevu in rešitve so navadno kompleksnejše, kot se zdijo na prvi pogled. Strokovnjak bo tako lahko rekel, da se bo posvetoval s kolegi, pregledal literaturo itd. To ni znak neznanja, temveč prepričanja, da ni vseved.
  • Vas strokovnjak želi kljub svoji storitvi čim bolj izobraziti in vas na področju, za katerega ga želite tudi najeti, naredi čim bolj samostojne. Ljudje smo … ljudje. Vsi smo se sposobni učiti novih stvari. Zakaj ne bi lastnega zdravja vzeli v svoje roke? Pravi strokovnjak vas ne želi privezati nase kot nebogljeno jagnje, da mu slepo sledite in ste za rezultat popolnoma odvisni od njegove storitve. Na področju prehrane, gibanja in gibalne terapije lahko ob pomoči dobrega strokovnjaka sami pridobite dovolj znanja in informacij, da si lahko sčasoma samostojno v vsaj bistveno boljši meri kot poprej izboljšate kakovost prehranjevanja in gibanja. Rešitev v spremembi prehrane tako ni jedilnik, ki se ga boste držali kot pijanec plota, temveč to, da vas strokovnjak izobrazi, da boste sami vlekli pravilne in zdrave poteze.

Medijska pojavnost

Nekateri trenerji in prehranski svetovalci se pojavijo na vsaki vaški prireditvi, kasneje pa na televiziji in v športnih revijah. Njihova prezenca postane ob nekem trenutku tako velika, da jih celo mediji okličejo za največje strokovnjake v Sloveniji. Potem pa slišim, kako njihovi nekdanji klienti zaradi napak v njihovem delu iščejo strokovno pomoč kje drugje. Ali pa so njihovi športniki večino leta bolni. A ker so medijsko prepoznavni, jih ljudje pač cenijo.

Po mojem prepričanju je medijska prepoznavnost prej slab kot dober znak. Zakaj? Ker večina medijsko prepoznavnih strokovnjakov to ne postane zaradi svojega dela, temveč zaradi objavljenih Instagram in Facebook fotografijah sebe in svojih vadečih. To vsekakor ni dokaz, da je nekdo strokovnjak. Tudi ni dovolj, da je posameznik profesor ali predavatelj nekje na neki univerzi. Saj vsi vemo, kako napredne znajo biti slovenske univerze …

A slika seveda ni črnobela. Obstajajo tudi strokovnjaki, ki so prepoznavni v medijih. Torej, če se že odločate svoje zdravje prepustiti nekomu, ki ima veliko prepoznavnost, preverite če: 

  • Je njegova prepoznavnost dolgotrajna. Seveda, nekdo lahko izvrstno dela že 20 let in se je zaradi sklepa naključij ali zaradi dodatnih poslovnih apetitov kar naenkrat iz ozadja prebil na naslovnice. A če je nekdo zelo znan v zelo hitrem času, se splača dvakrat preveriti njegovo kredibilnost. Forumi so lahko dobra rešitev. Ali pa si dejansko vzamite čas in po spletu prebrskate ter si preberete in oglejte večino njegovih člankov, intervjujev itd.
  • Konstantno govori oziroma piše o zgolj eni ali par strategijah, ki jih ponuja in istočasno z velikim ali celo pretiranim zanosom zavrača ali celo pljuva po drugih strategijah. 
  • Se je o njemu pisalo, govorilo in snemalo v različnih medijih, na različnih spletnih straneh in različnih forumih. Tu opazujte in v poštev vzemite oglasna sporočila. Največji slovenski spletni portali, kot veste, objavljajo poleg klasičnih oglasov tudi sponzorirane vsebine in članke. Ti članki ne spadajo v vašo kategorijo raziskovanja, kajti če je nekaj sponzorirano, pomeni da je ta oseba plačala pojavnost zapisa na nekem portalu. Vi v tej fazi iščete predvsem to, če so se različni ljudje na različnih portalih, spletnih straneh in socialnih omrežjih samovoljno razpisali o tem strokovnjaku in o njemu v večini primerov širili dober glas.


So osebni trenerji in prehranski svetovalci, ki se pojavijo na vsaki vaški prireditvi, kasneje pa na televiziji in v športnih revijah. Njihova prezenca postane ob nekem trenutku tako velika, da jih celo mediji okličejo za največje strokovnjake v Sloveniji. Potem pa slišim, kako njihovi nekdanji klienti zaradi napak v njihovem delu iščejo strokovno pomoč kje drugje. Ali pa so njihovi športniki večino leta bolni. A ker so medijsko prepoznavni, jih ljudje pač cenijo.

Od ust do ust

Enostavno povedano, žal večina res dobrih, sploh pa vrhunskih strokovnjakov v večini primerov ne izstopa v medijih in na spletu. Seveda so tudi tu izjeme, vendar večina res dobrih strokovnjakov svoj čas najraje namenja svoji stroki. Velikokrat enostavno nimajo ne časa in ne zanosa piliti svojih marketinško ali medijsko privlačnih veščin. A so v zameno toliko boljši specialisti. Edina škoda pri vsem tem je pač ta, da takšne toliko težje najdemo. 

Ko iščete specialista na področju prehrane, gibanja ali rehabilitacije se zato najbolj splača poleg brskanja po spletu kar nekaj energije nameniti starodobnemu spraševanju ljudi okrog. Začnite seveda pri znancih in nato iščite dalje. Svoje znance vneto sprašujte, če oni morda poznajo koga, ki je imel dobro izkušnjo z nekim strokovnjakom. Zgolj dobra izkušnja ene osebe naj vam ne bo dovolj, poskusite najti več mnenj o istem strokovnjaku. Pogovorite se s temi ljudmi in jih temeljito izprašajte in brez skrbi, če so imeli dobro izkušnjo, si bodo z veseljem vzeli čas. 

Udeležba na konferencah, usposabljanjih in sposobnost reči, da nečesa ne veš.
Nedavno sem imel čast predavati na konferenci, ki so jo organizirali kolegi v zavodu SpoznajPrehrano. Četudi so organizatorji na konferenco povabili številne slovenske akademike, sem videl le enega. Ostalih zaradi lastnih egov (najbrž) ni bilo. Niti ni bilo športnih trenerjev, ki se imajo za strokovnjake v slovenskih športnih klubih in prehranskih strokovnjakov, ki se imajo za najboljše v Sloveniji. Prišli so ljudje, ki se zavedajo, da je znanje naložba v prihodnost in ki so se sposobni za vsaj nekaj ur previti v učence in se naučiti nekaj novega. Ne boste verjeli, ampak celo akademiki največjega kova hodijo po konferencah, da spoznajo delo svojih kolegov in se naučijo česa novega. In še tako učen posameznik je lahko nevede neveden.

Ko in če opazite, da se strokovnjak kljub večletnim izkušnjam še vedno udeležuje konferenc, izobraževanj, je to večinoma dober znak. Resnično dober in strasten strokovnjak nima znanja in neskončnih debat s kolegi iz njegovega področja nikoli dovolj. Tudi, ko je za njim 20, 30 ali 40 let študija, dela in izkušenj. 

Zavedanje in priznanje, da nisi vseveden in da si upaš reči, da nečesa ne veš, je po mojem prepričanju znak strokovnosti.

Čudežev ni.
Obljubljajo nam, da bomo ozdravili raka. Da bomo čez noč imeli 6-packe. Da se bomo znebili bolečin v hrbtenici potem, ko je zdravnik že hotel narediti operacijo. In še bi lahko našteval. Enostavno takšnim trditvam ne moremo in ne smemo verjeti. Če se nekaj sliši preveč dobro, je enostavno neresnično. Ni dodatkov, ki bi bili čudežni. Ni trenažnega programa, ki bi bil čudežen. In ni čudežnih diet, ki bodo pozdravile skorajda neozdravljivo. NE OBSTAJA!!

Čudeži so v pravljicah. Pa naj se nekaj sliši še tako dobro, moramo biti skeptični. In ne, ni dovolj, da nam prodajalec reče, da je nekaj podprto z raziskavami. Enostavno – če se sliši neresnično, je neresnično in pika. Če kaj vem, vem to …

In že smo pri koncu in nazaj pri mojemu začetku. Ne verjeti ničemur. Sprašujte in razmišljajte. Uporabljajte možgane. Poskušajte stvari razumeti. Bodite skeptični. Prodajalec/trener/svetovalec, ki blefira, bo vedel odgovore na vsa vprašanja in obljubljal čudežne rešitve in rezultate. Vem, vsi si želimo čudežev. A teh enostavno ni. Na žalost…


Tim Podlogar
Kineziolog

Avtor se iskreno zahvaljuje Črtu Korošcu iz KinVital-a, ki je avtorju z vsebinskimi nasveti pomagal pri ustvarjanju tega bloga.