Mit: Telo moramo nujno razkisati

V zadnjem času v trgovinah z “zdravo” hrano, lekarnah in nekaterih drugih trgovinah vse pogosteje videvamo različne, drznil se jih bom tako poimenovati, zvarke, ki naše telo “branijo” pred nadlženo kislobo in ga delajo bolj “normalno” bazičnega. Pa je na tem res kaj resnice? Bolj malo.

Naj začnem pri osnovah, torej kaj se sploh zgodi s hrano, ki jo pojemo. Hrano telo preko zapletenih procesov razgradi, večino atomov pa izdihamo v obliki vode in ogljikovega dioksida. Tisto kar ostane pa, tako trdijo tisti, ki nam govorijo, da se moramo razkisati, naše telo bodisi dela bolj kislo (znižuje pH) ali pa bolj bazično (zvišuje pH). Po njihovo naj bi se telesni pH znižal, če jemo kislo hrano in zvišal, če jemo bazično.

“Kisla” hrana naj bi nas delala dovzetne za bolezni, medtem, ko nas naj bi bazična hrana delala bolj čile in zdrave.

Kisla hrana: meso, ribe, jajca, mlečni izdelki, alkohol in semena.
Nevtralna hrana: naravne maščobe, škrob in sladkorji.
Bazična hrana: sadje, zelenjava, oreščki.

pH v telesu

Gotovo se bo našel kakšen “strokovnjak”, ki vam bo v “vaše dobro” svetoval, da si z lakmusovimi lističi izmerite pH urina in tako ugotovite ali ste zakisljeni ali ne.

Zavedati pa se moramo, da se pH v različnih predelih telesa močno spreminja, tako je recimo v želodcu ogromno klorovodikove kisline, ki ustvari pH nekje med 2 in 3,5 (kisline imajo pH nižji od 7, baze pa višji od 7), s čimer se ustvarijo pogoji, da se lahko določena hrana sploh lahko razgradi. Na drugi strani pa je kri ves čas nekoliko bazična s pH-jem nekje med 7,35 in 7,45. Nihanje pH-ja krvi je lahko izredno nevarno, a do njega pride samo v primerih hujših bolezni in nikakor ne kot posledica prehrane, ki jo uživate.

Hrana ima vpliv na pH urina in ne na pH vaše krvi

pH krvi mora, kot smo že omenili, za normalno delovanje telesa biti konstanten. Če bi se pH spremenil, bodisi navzgor ali navzgor, bi celice prenehale delovati in vi bi umrli (če še berete ta članek, pomeni, da ste še živi, pH krvi pa je v mejah normale).

Da telo ohranja konstantno vrednost pH-ja, obstajajo v telesu snovi, ki jim pravimo pufri. Ti regulirajo pH, ob potrebi ga zvišajo, ob potrebi pa znižajo tako, da je ves čas konstanten. Pufri poskrbijo, da zunanji dejavniki, kot je recimo prehrana, nimajo nikakršnega vpliva na pH znotraj krvožilnega sistema. Če to ne bi držalo, bi imel sleherni človek velike zdravstvene težave.

Dejstvo je, da hrana ne more spremeniti pH-ja krvi. Pika.

Lahko pa hrana spremeni pH urina, četudi so spremembe relativno majhne. Eden izmed načinov uravnavanja pH-ja v telesu je pravzaprav izločanje kislin preko urina.

Pojejte velik kos mesa in čez nekaj ur bo vaš urin bolj kisel kot sicer, saj boste izločili kislino. pH urina je tako izredno nezanesljiv indikator celokupnega stanja kislosti/bazičnosti oziroma pH-ja v vašem telesu. Testi, ki vam jih priporočajo, torej ne povedo ničesar o vašem zdravju. Morda vas samo spomnejo, kaj ste nekaj ur nazaj pojedli.

Osteoporoza in “kisla” hrana

Osteoporoza nima nikakršne veze z uživanjem hrane, ki pušča kisle sledi v telesu. Ideja, ki jo zagovarjajo nasprotniki te trditve temelji na prepričanju, da telo, z namenom vzpostavitve običajnega pH-ja, izrablja zaloge mineralov (recimo kalcija) iz kosti, ki jih uporabi kot pufre in s tem dela kosti šibkejše. A to ne drži, saj delo namesto mineralov opravijo, kot smo že omenili, ledvice, v katerih nastajajo bikarbonatni ioni, ki nevtralizirajo kisline v krvi. Ko se bikarbonat veže s kislinami, nastaneta ogljikov dioksid in voda, ki ju izdihamo.

Kosti pravzaprav v tem procesu niso v nobenem primeru povezane.

Naslednji problem z njihovo teorijo pa je dejstvo, da je osteoporoza povezana z izgubo proteina (ne minerala) kolagena. Zanimivo je zmanjšanje koncentracije kolagena močno povezano z nizkimi vrednostmi kisline Vitamina C v prehrani. V znanosti tako ni nikakršne povezave med prehranskimi kislinami in gostoto kosti ter pogostostjo zlomov, podobno ni povezave med pH-jem urina in kvaliteto kosti. Nasprotno, hrana bogata z beljakovinami (kisla prehrana), je pravzaprav povezana z bolj zdravimi kostmi.

Rak in kisline

Rak nima nikakršne zveze z našo zakisanostjo, saj, kot smo ugotovili, do slednje sploh ne pride, in mehanizem, kako bi ta neobstoječi pojav sploh lahko vplival na razvoj raka, ne more obstajati.

Za konec …

Vem, radi bi izboljšali svoje zdravje. A roko na srce, ti zvarki vam pri tem ne bodo pomagali. Raje si nekajkrat tedensko vzamite čas in obiščite kakšno vodeno vadbo z utežmi, pojdite na svež zrak ter se posvetite svojim otrokom ter partnerju. Tako boste največ naredili zase.

Če pa resnično želite “razkisati” svojo kri, poskusite naslednje. V mirovanju začnite dihati, kot bi dihali med naporom. Ker z dihanjem pospešeno izločate CO2 in vodo, se bo pH krvi začel dvigovati (kri se bo razkisala) in le vprašanje časa je, kdaj boste “padli skupaj”, saj se bodo vključili varnostni mehanizmi pred previsokim pH-jem. Ja, tudi previsok pH je lahko problematičen.

Povzeto po “The Alkaline Diet Myth: An Evidence-Based Review”.

 

Tim Podlogar
Kineziolog