V kaj se spremeni izgubljena maščoba v času hujšanja?

Vsem je jasno, da je za prevelike maščobne obloge okoli telesa odgovorno neravnovesje med porabljenimi in vnešenimi kalorijami. Če pojemo več, kakor porabimo, se bo to poznalo na tehntici, v ogledalu pa bomo videti vse bolj okrogli. Ko se človek končno odloči, da je potrebno odečno maščobo izgubiti, se loti hujšanja. Pa ste se kdaj vprašali, kam izgine odvečno maščobno tkivo?

Vsak dan hodimo na WC, kjer izločamo urin. Gre morda odvečna maščoba iz nas preko urina? Gre morda iz nas v obliki blata? Ali pa kar s potenjem? Hmmm … Ali pa morda gre za pretvorbo v energijo? “Ja, saj zato pa ob povečanni količini gibanja hujšamo.”

To so najbrž najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako se izloči odvečna maščoba. A noben od odgovorov seveda ni pravilen.

Najprej si poglejmo, kaj maščoba sploh je. Iz kemijskega vidika.

Maščoba je molekula in je sestavljena iz ogljikovih, vodikovih in kisikovih atomov. V človeškem telesu naj bi bilo največ maščobe s kemijsko formulo C55H104O6. Več v tem trenutku niti ni potrebno vedeti.

Kemijske formule drugih pomembnih spojin že poznate. Nekako takole gre vse skupaj:

C55H104O6 + 78O2 → 55CO2 + 52H2O + energija

Oziroma:

Maščoba + kisik → ogljikov dioksid + voda + energija

Maščobno tkivo

Torej … Dihanje je potrebno, da v telo vnesemo kisik, ki je nujen, da lahko pridobimo energijo za gibanje. Ob tem pa porabljamo (med drugim) maščobo, katerih zaloge so v telesu v precejšnjem obilju. Ob oksidaciji maščob, pri čemer je nujno potreben kisik, nastajata ogljikov dioksid in voda. Nekaj vode izločimo v izdihanem zraku, nekaj je ostane v telesu in se je izloči z znojenjem ali uriniranjem. Na drugi strani pa ogljikov dioksid izdihamo.

In večje kot so potrebe po energiji, več dihamo in več ogljikovega dioksida izdihamo. In več maščobe izgubimo.

Z izgubo 10 kilogramov maščobe pridelamo 8,4 kilograme ogljikovega dioksida in 1,6 kilograma vode.

Torej moram več dihati, oziroma diham premalo?
Odvisno, kako vzamemo to vprašanje. Če to pomeni več vaditi, potem morda. Če pa to pomeni sedeti in se truditi več dihati, potem raje ne. Temu pojavu rečemo hiperventilacija in zaradi padca pH-ja krvi bomo kaj kmalu padli skupaj.

Preden pa zaprete zavihek v brskalniku in se po vsej verjetnosti vrnete nazaj na Facebook, vas vabim na ogled naslednjega odličnega predavanja, kjer se lahko prepričate, da je v izdihanem zraku res ogljikov dioksid ter da ima svojo maso. Obenem pa boste o teoriji porabljanja maščob izvedeli še mnogo več.

 

Tim Podlogar
Kineziolog