Timov blog: Fokus

Ura je pet in pet minut zjutraj. Ponedeljek je. Že nekaj časa si več ne nastavljam budilke, saj se mi vedno zgodi, da se zbudim pred pol šesto zjutraj. Nadanem si polarjev merilnik srčnega utripa in izmerim variabilnost srčnega utripa. Dan se je s tem tudi uradno začel. V šolo pridem ponavadi nekaj minut pred šesto ali kakšno minuto po šesti zjutraj. Jaz in čistilci. Sošolci in profesorji se v šoli pojavijo okoli devete ure.

Šola se sicer uradno odpre ob šestih, a so mi zagotovili, da se alarm ne bo sprožil, če pridem v šolo pol ure prej. Doslej ga res še nisem sprožil, pa sem v šolo vstopil tudi točno ob pol šestih zjutraj. Časa namreč ni na pretek in dan je potrebno začeti zgodaj.

Navadno takoj zjutraj opravim trening, potem pa preostanek dneva preživim ali v laboratoriju ali v pisarni. Decembra se bodo iztekla 3 leta od začetka doktorskega študija in torej prvi datum, ko si lahko pridobim naziv doktorja znanosti. Četudi bi si močno želel, da bi vse obveznosti opravil do takrat, se to vsekakor ne bo zgodilo, saj ni vse odvisno od mene.

Kakorkoli že, zadnji mesec dni, odkar se je začel Project Stelvio, so razmere precej izredne. Ne ločim več niti med prazniki in delovnimi dnevi. Vsak dan začnem zgodaj in tudi med prazniki pridem za nekaj ur v pisarno. Dela je namreč ogromno.

Project Stelvio ne zajema le tistih “nekaj” ur kolesarjenja dnevno, temveč od mene zahteva tudi pisanje prispevkov, kot je ta, ki ga ravnokar berete. Od mene zahteva tudi, da stvari načrtujem – trening, prehrano, počitek ter prebiram znanstveno literaturo. Ne nazadnje gre za “marginal gainse”. Gotovo ste opazili tudi, da sem precej aktiven na socialnih omrežjih. Dnevno odgovarjam tudi na vprašanja profesionalnih in rekreativnih športnikov. Nekako ne vem, kje bom pristal, ko enkrat zaključim z doktorskim študijem, zato je dobro, da ljudje vendarle vidite, da nekaj malega vem. Vsake toliko dobim tudi prošnjo, da napišem kakšen “expertni” članek za kakšno poljudno revijo. In seveda – doktorski študij od mene zahteva načrtovanje, izvedbo, analizo in ovrednotenje rezultatov študij in na koncu seveda neke vrste poročilo (članek). Vse to pobere ogromno časa in predvsem energije.

Kar naprej torej “jokam”, da nimam časa in pretekli vikend se mi je dejansko prvič v življenju zgodilo, ko sem zamudil rok za oddajo določenih dokumentov za doktorski študij.

Vse je mogoče, če se le hoče.

Vsake toliko se vprašam, čemu mi je treba tri ure in več sedeti na trenažerju v laboratoriju in se mučiti med izvajanjem Seilerjevih intervalov. Vprašam se tudi, če ne bi slučajno šel na pico in pojedel nekaj 100 gramov čokolade. A fokus je pač fokus. Plan je pač plan in je narejen zato, da se ga držimo.

Če si nekaj vbijem v glavo, to tudi naredim. Že od nekdaj. Nikdar nisem potreboval zunanje motivacije, saj je notranja motivacija zadostovala. Tokrat imam še zunanjo – vas, ki spremljate moje priprave na Stelvio.

Malokdo ve, da sem bil do sredine študija na Fakulteti za šport jadralec, dolgoletni član slovenske reprezentance in udeleženec številnih svetovnih in evropskih prvenstev. Zadnjih nekaj let sem treniral brez pravega trenerja. Bili so januarski dnevi, ko je brila burja, voda je v barki čez noč zmrznila, a trening je pač trening. Šel sem na morje. Sam. Brez spremstva. Bilo je nespametno in nevarno. A nekatere stvari je pač potrebno narediti, da prideš do cilja.

Gre torej za cilje. Gre za prioritete.

In odrekanja, ki to kmalu ne postanejo več. Z nočnim življenjem sem imel samo eno izkušnjo. Po valeti. Po kakšne pol ure diskoteke, so me morali starši priti iskati. Nisem zdržal. Danes mi je normalno, da grem najkasneje ob desetih v posteljo, poskušam pa poslušati nasvet nekdanjega trenerja Klavdija Pletikosa, ki je rekel, da je treba v posteljo ob devetih.

dOBRO DELO OBRODI SADOVE

Rezultati iz prejšnjega tedna so me nadvse razveselili. Nisem vedel, kaj naj pričakujem. Pravzaprav sem si mislil, da bo izboljšanje minimalno, saj že osnovne vrednosti niso bile slabe. Lepo je videti, da se trdo delo obrestuje. V to verjamem in to me vodi pri vseh stvareh. Rezultati so posledica dobrega dela.

Tim Podlogar