Project Stelvio: Prehrana pred in med dirko

Športnik se lahko na prireditev pripravlja tedne, mesece ali celo leta in na koncu ne doseže svojega cilja zaradi tako “preproste” stvari, kot je prehrana. Prehranskim strokovnjakom se nam zdi načrtovanje prehrane mačji kašelj, a ko vidimo napake, ki jih dela večina, se lepo vidi, da ljudem znanja o prehrani primanjkuje. Za Project Stelvio smo se načrtovanja prehrane lotili skrbno in bili pri tem izjemno uspešni.

Zaradi nevarnosti snežnih plazov je bil vzpon na Stelvio na koncu odpovedan – nadomestil ga je vzpon do jezera Cancano.

Dnevi pred dirko

Prehrano smo od običajne periodizacije, o kateri smo že pisali, začeli nekoliko spreminjati 2 dni pred tekmovanjem, ko smo iz jedilnika odstranili večino vlaknin. S tem smo dosegli, da smo izpraznili prebavne poti odvečnega “materiala” in našega kolesarja naredili lažjega, obenem pa zmanjšali možnost za prebavne težave. Prehrano smo periodizirali po principu – jej, kolikor potrebuješ – do zadnjega dneva tako, da je Tim še zadnji trening dan pred dirko izvedel na tešče. Razlogi so bili trije. Prvi je, da je bila intenzivnost tega treninga nizka, torej potreb po ogljikovih hidratih ni bilo. Drugi razlog je bil, da je v preostanku dneva imel načrtovan zelo visok vnos ogljikovih hidratov in vsekakor si nismo želeli, da bi pojedel preveč hrane, kar se bi zgodilo, če bi imel pred treningom še zajtrk. Tretji razlog pa je bil, da obstaja velika možnost, da so bile mišične celice nekoliko bolj dovzetne za glikogensko polnenje potem, ko je bil trening izveden na tešče. Kot že omenjeno, je jutranjemu treningu sledilo glikogensko polnenje, kar je pomenilo visok vnos ogljikovih hidratov, srednji vnos beljakovin in nizek vnos maščob. 

Dan dirke

Zajtrk je bil visokoogljikohidratni. Riž z manjmastnim kakavom in fruktozo. Za samo dirko smo potem preračunali vnos ogljikovih hidratov, ki je znašal okoli 70-100 g/h izključno v obliki gelov Maurten-a in PowerBar-a. Predvideli smo tudi vnos tekočine in kofeinskih kapsul. 

View this post on Instagram

When planning for a nutrition during the race itself, I wanted to improve last year’s plan that has already been very well optimised. Given that it appeared to me that I was lacking carbohydrates for the Stelvio (cramping), I wanted to increase carbohydrate intake even further this year. This has only been possible by using @maurten_official energy gels. Although some try to spread the message that fat utilization is the key, I think that increasing reliance on carbohydrate metabolism is the key. Why? Simply because carbohydrates are a more efficient fuel and there is plethora of evidence that they improve performance (no one has ever shown that fat improves performance). I have made crude estimations on the energy expenditure, carbohydrate and fat utilisation rates and then calculated the intake. I am aware that my strategy has two drawbacks – first is that I will be carrying around a lot of weight (thus I am using different types of energy gels from @powerbar_europe ) and secondly that the intake is really high and that gastrointestinal problems could occur. However, I have paid a close attention to nutrition during training and made sure that I have included training sessions with a really high carbohydrate intake to train the gut. And I have never ever had any issues with dealing with a high carbohydrate intake anyway … . . . #sportsnutrition #sportsnutritionist #nutrition #racenutrition #carbohydrates #energygels #cycling #cyclinglife #cyclingaddict #marginalgains #projectstelvio #granfondostelviosantini #santinistelvio

A post shared by Tim Podlogar (@timpodlogar) on

Na koncu je bil vnos nekoliko nižji, saj je bila dirka skrajšana.

Glede na rezultat (o tem kmalu) lahko rečemo, da je bila prehrana optimalno načrtovana. V kolikor bi imeli tudi vi radi podobno načrtovan trening in/ali prehrano, pišite nam ali PulsePerformance.