Po izjemno uspešnem Project Stelviu je napočil čas za iskanje novih idej. Idej za nov projekt. Po štiriletnem bivanju v Veliki Britaniji se v decembru vračam v Slovenijo. Podatke za doktorsko dizertacijo imam zbrane (no, skoraj), čas je za pisanje in čas je za nove izzive. Poslovne in kolesarske. Seveda to pomeni, da bom končno spet lahko kolesaril na domačih cestah in se bolj pogosto povzpel do vrha slovenskih gorskih cest. Project Climb je projekt priprave amaterskega kolesarja na vzpone. Na znanstven način.
Ko pogledam nazaj na Project Stelvio bi si ne mogel želeti večjega uspeha. Ne le, da je naš pristop deloval pri izboljšanju rezultatov na laboratorijskih testiranjih, temveč je bil tudi končni uspeh, uradno tretje in neuradno drugo (zmagovalec je bil spoznan, da je v tistem času kršil protidopinška pravila), veliko več kot bi si pravzaprav lahko želeli. Sploh na vse omejitve, ki smo jih imeli pri pripravi.
Omejitve ali prednosti? “O čem zdaj govoriš?” Res je, da sem imel okoli sebe izjemno ekipo. Eden izmed ciljev je bil namreč pokazati, da za uspehom ne stoji le en posameznik, temveč ekipa. V mojem primeru je bil to kolesarski trener Simon Cirnski, nutricionist Žan Zupančič, kineziolog Matija Reya in moja malenkost, ki ji je v navadi, da je obsedena s podrobnostmi in ki ve stvar ali dve o presnovi, okoljski fiziologiji in nasplošno fiziologiji napora. Med pripravami sem na primer uporabil večini nedostopno vročinsko sobo in se v njej pripravljal na tekmovanje na višini. Šlo je bolj kot ne za mojo špekulacijo, da bi to moralo pozitivno vplivati na zmogljivost na višini. Ne le, da so to pokazali rezultati naših testiranj, v tem času je bila objavljena tudi raziskava, ki je pokazala, da vadba v vročini lahko pozitivno vpliva na število rdečih krvničk v krvi. A po drugi strani sem vse treninge opravil na trenažerju. To je seveda minus! “OK Tim, a ne vidiš, da je to totalno nerealen pristop k treningu – nekaj, kar si nihče razen tebe takšnega načina treninga ne more privoščiti? Pa še užitek ni kolesariti izključno na trenažerju.”
No, zato sem se letos stvari odločil spremeniti. Pravzaprav sem bil v to primoran, ker enostavno ne bom več imel dostopa do laboratorija, da bi delal “neumnosti” v okoljski sobi. Tekom Project Climba bom tako treniral podobno kot ostali. Uporabljal bom metode, ki so dostopne vsem. Le pametno jih bom izrabil. “Daj že izusti, prosim, kaj boš delal!”
No, prva stvar je, da se je Project praktično že začel. V tednu, v katerem pišem tale blog, je Simon že prevzel nadzor nad mojimi treningi. Pred dvema tednoma sva izvedla The Ultimate Cycling Test. Gre za test, ki sva ga oblikovala skupaj s Simonom in predstavlja kombinacijo mojega in njegovega znanja ter omogoča ugotavljanje tako dejanskega stanja športnikove pripravljenosti ter, kar je najpomembnejše, meri številne pomembne fiziološke spremenljivke, na podlagi katerih se lahko trening veliko bolj individualno oblikuje. Gre za nekaj popolnoma novega in neobstoječega. Temelji predvsem na znanosti in teoriji. Test je sicer laboratorijski in verjamem, da bo kmalu dostopen tudi širši javnosti. Več pa seveda kmalu. Na podlagi rezultatov testa sva s Simonom ugotovila, kaj so moje šibke točke in naredila plan, kako jih bova izboljšala.
Cilj je, da se kar se da veliko treningov v novem letu izvede zunaj, na cesti, poleg tega pa bova v vadbeni proces umestila tudi tek na smučeh, katerega velik privrženec sem. Tako, da bo stvar čim bolj “realna”.
“Kaj pa cilji? Greš zmagati Stelvio?” Ne. Na Granfondu Stelvio Santini mislim, da sem dosegel, kar se je doseči dalo. Zato iti tja ponovno nima smisla. Na žalost druge dirke s podobnim formatom, torej dirke, kjer se ne štejejo spusti, nisem našel. Poleg tega si moraš pri večini normalnih granfondih prikolesariti dobro štartno pozicijo, kar pomeni, da v prvem letu vrhunskega rezultata ne moreš doseči. Tako, da si rezultatskega cilja na tem področju enostavno ne morem zastaviti. “Ampak cilje vendarle moraš imeti!” Seveda jih imam! Poskušal bom postaviti kak dober čas na kakšnem znamenitem slovenskem ali tujem vzponu in pri tem dobiti kak KOM. Udeležil se bom najbrž tudi kakšne prireditve, a so pogovori o tem še v teku.
No in še za konec – letošnja ekipa bo manjša. Jaz ter trener Simon Cirnski.
Projekt pa sicer išče pokrovitelje. Sem moral omeniti …
Tim Podlogar sedi v pisarni, pije kavo in uživa v misli, da danes ni treba na kolo.
Project Climb v sodelovanju s:
