Kolesarski trener – Da ali Ne?

Čas na lokalnem hribu lahko izboljšamo na tri načine. Zmanjšamo telesno maso, izboljšamo opremo ali začnemo končno trenirati pametno. Če je prva izboljšava brezplačna, je potrebno drugi dve plačati. In verjemite, izboljšanje po kvalitetno izpeljanem treningu je veliko večje kot izboljšanje zaradi nekaj gramov lažjega kolesa.

Da boste lažje razumeli, zakaj se splača imeti kolesarskega trenerja, bomo kar se da plastični in naredili študijo primera – šefa Tima Podlogarja.

“Po osnovni izobrazbi sem kineziolog in kot del študija sem se izobrazil tudi na področju vzdržljivostne vadbe. Vsaj v teoriji. Prebral sem tudi številne knjige in priročnike na področju vzdržljivostnega treninga. Vse z namenom, da boljše razumem vzdržljivostne športnike in da znanje apliciram v lasten trening, kar mi še dodatno pomaga pri razumevanju njihovih potreb. A četudi si najbrž lastim vse najbolj znane knjige s področja vzdržljivostne vadbe, si z njimi nisem mogel veliko pomagati.”

Tim Podlogar

Načrtovanju treninga nekateri pravijo tudi umetnost. Gre namreč za to, da je trening sestavljen iz številnih spremenljivk in vsaka po svoje vpliva na rezultat. Tako lahko na primer vsak dan izvajamo intervalni trening, znotraj intervalnega treninga pa spreminjamo dolžino odmora, čas intervala, proizvedeno moč itd. Vse to seveda vodi v različne odzive telesa. In četudi obstajajo neke zakonitosti, kaj se zgodi, ko nekaj spremeniš, tukaj igrajo trenerjeve izkušnje izjemno pomembno vlogo, saj iz izkušenj ve, kaj deluje in kaj ne deluje.

»Pred lanskoletnimi pripravami na Granfondo Stelvio Santini sem imel debato z dr. Samuelom Impeyem, dr. Benoitom Smeauninxom ter dr. Benom Stocksom o smiselnosti načrtovanja treninga. Vsi trije imajo doktorat s področja presnove med vadbo s poudarkom na molekularni fiziologiji, prvi je doktorski študij opravil pri slovitem profesorju Jamesu Mortonu (Team Ineos), danes pa je glavni nutricionist v ekipi Mitchelton Scott. Druga dva sta le ljubitelja kolesarstva. V tistem času sem treniral »po občutku«. Moja ideja je bila: treniraj kar se da veliko in intenzivno, a ne preveč. Da bi vnaprej načrtoval vadbene enote mi ni padlo na misel. S tem pristopom se ostali trije sogovorniki niso strinjali in so trdili, da je trening vendarle pametno načrtovati.«

Tim Podlogar

Ste že slišali za profesionalnega kolesarja, ki trenira tako »na uč«, po občutku? Ti časi so minili. Zelo očitno zaradi dejstva, da je pač trening potrebno načrtovati. Na začetku sezone si namreč postavimo cilje. Ti morajo biti dosegljivi, a dovolj visoki, da nas motivirajo. Potem je na nas, da jih dosežemo. Da treniramo, garamo in ne vem, kaj še vse. 

»Na koncu sem se s tremi doktorji znanosti razšel z ugotovitvijo, da imam jaz gotovo prav, saj sem od vseh najboljši kolesar. Seveda sem potiho naredil še en poskus načrtovanja treninga, a bil pri tem neuspešen. Trening sem poskušal že večkrat načrtovati, pa mi ni nikoli uspelo. Razlog? Vsekakor ne pomanjkanje znanja, temveč predvsem izkušenj. Ni mi pomagalo, da sem razumel adaptacije na različne oblike vadbe, če pa tega nisem znal spraviti v neko skupno celoto.«

Tim Podlogar

Večina na začetku sezone naredi cilj, ki vsebuje vsaj izboljšanje časa na nekem Stravinem segmentu. Potem se odloči, kako bo ta cilj dosegla. Pred novim letom kolesarji seveda postavijo zaobljubo, da se bodo držali prehrane, izgubili nekaj kilogramov in tako izboljšali zmogljivost. Vmes pa seveda trdo trenirali. Ko je tu pomlad, je telesna masa ponavadi enaka, kolesar pa si potiho prizna, da je bil trening zelo neučinkovit. Če še ni izgubil motivacije, sledi korak, ki vsebuje zapravljanje večje količine denarja, da bo kolo kakšen gram lažje ali pa morda malce bolj aerodinamično. Nenazadnje vsi pravijo, da to pomaga. 

Seveda temu sledi trenutek resnice, ko na prvem vzponu mimo našega kolesarja pridrvi nek drug kolesar. Njegovo kolo je vsaj en kilogram težje, majica plapola kot zastava, čevlji pa so na ježka. Naš kolesar bi se najraje ugreznil v zemljo. Vidi tri rešitve problema. Prva je, da na hitro izgubi telesno maso s pomočjo praškov, tablet ali česa drugega (kar zopet stane). Druga možnost je, da dodatno izboljša opremo. Namreč vedno obstajajo reči, ki se jih da izboljšati (in te zopet stanejo). In potem obstaja tretja možnost, ki je, da končno pljune v dlani in se loti treninga. Ponavadi to vključuje izvajanje intervalnih treningov dan za dnem in teden za tednom. Oziroma dokler ne obupa. Četudi trenira, njegova telesna masa ne pada, časa na segmentu pa tudi ne izboljša, četudi ga poskuša izboljšati vsak teden. Po možnosti vsak tretji dan. In tisti kolesar s prevelikim dresom se še vedno vsakič odpelje mimo. 

Obstaja velika verjetnost, da kolesar do te točke sploh ni prišel in je že prej izgubil motivacijo bodisi zaradi neuspeha ali zato, ker ga je partnerica postavila pred dejstvo, da naj neha zapravljati. 

»Ponavadi se mi je dogajalo, da je bila moja forma najvišja kakšen mesec dni pred tem, ko sem moral največ pokazati. Razlog je bil precej preprost. Do neke točke je povečanje količine treninga vodilo v izboljšanje zmogljivosti, potem pa se je zgodilo, da sem se, po domače povedano, prekuril. Četudi sem vedno znova poleti izboljšal svoje čase na svojih segmentih, sem vedno vedel, da bi lahko bilo še veliko bolje. Jeseni sem se odločil, da bom za naslednjo sezono treniral še posebej trdo. Začel sem že septembra in konec meseca že zapadel v pretreniranost. Precej hitro je bilo. Dokler mi ni profesor Stephen Seiler predlagal, da naj končno začnem trenirati pametno – polarizirano«.

Tim Podlogar

Ko kolesar začne sam načrtovati trening, se redkokdaj zgodi, da trenira premalo ali premalo intenzivno. Tudi počitka si ne vzame. Le zakaj bi si ga? Več in bolj intenzivno kot bo treniral, boljši bo, kajne? In ko enkrat postane utrujen, to pomeni, da je treba trenirati še več – klin se namreč s klinom zbija. Popolnoma logično, a to seveda ne deluje.

»Ko sem Simonu predstavil idejo o svojem treningu, sem si predstavljal, da mi bo že takoj v prvem tednu dal 14-urni delovnik na kolesu. Ali pa še kaj več. Pa mi je dal »le« dvanajsturnega. Naslednji teden je bila ura več in potem tretji teden dve uri več. Potem pa je sledil razbremenilni teden! Tega nisem imel še nikoli!?!? A ker je on prevzel odgovornost nad mojim treningom in ker je upošteval vse splošno znane principe, seveda nisem kompliciral. In rezultati po treh tednih so bili zgovorni.«

Tim Podlogar

Trener na podlagi izkušenj in ogromno znanja postavi program treninga. Njegova perspektiva je drugačna od športnikove in zato veliko bolj trezna. To seveda pomeni, da obstaja manjša verjetnost, da pride do pretreniranosti, poleg tega pa si kolesar lahko neha obremenjevati s tem, če trenira dovolj ali ne. To postane trenerjeva odgovornost. In če trenerju kolesar zaupa in ima trener dovolj znanja in izkušenj, potem rezultat ne more izostati. 

»Ko imaš urejen trening, postanejo tudi druge stvari bolj enostavne. Na dan program treninga sem si postavil prehransko periodizacijo in postavil cilje še na tem področju. In tudi tukaj jih dosegam. čez dan tudi manj časa namenim razmišljanju, kako bi trening izboljšal ali kaj bom počel na treningu popoldne. To je vse napisano vnaprej. Jaz se samo vsedem na kolo in opravim trening. Sem omenil, da sem v tednih, preden sem začel sodelovati s Simonom, sam načrtoval trening in veliko število vadbenih enot bil nezmožen dokončati, ker so bile preveč intenzivne? No, tega sedaj ni.«

Tim Podlogar

Tim je omenil periodizacijo prehrane. Trenažni proces je sestavljen iz treninga, počitka, prehrane in številnih ostalih komponent. In eno izmed izjemno pomembnih področij je tudi prehrana. S to namreč lahko dodatno vplivamo na vadbene adaptacije. In ko imaš enkrat postavljen trening, lahko načrtuješ prehrano in ostale komponente treninga.

Zato smo se povezali s Simonom Cirnskim in njegovim podjetjem PulsePerformance in za vas pripravljamo nekaj novosti. Več o tem pa kmalu …