Izotonični napitek danes dobimo v skoraj vsaki trgovini ali bencinski črpalki. Navadno tak napitek povezujemo s športno aktivnostjo in idejo, da izotonik nadomešča izgubljeno sol iz telesa zaradi potenja oziroma, da ima enako koncentracijo soli kakor krvna plazma. Četudi je vse to na videz logično, stvari še zdaleč niso tako preproste.
Čemu piti med vadbo nekaj drugega kakor samo vodo?
Med vadbo porabljamo energijo. Pri dolgotrajnih naporih obstaja možnost, da nam zmanjka zalog ogljikovih hidratov (glikogena), kar poznamo pod izrazi »zaleteti se v zid«, »bonking« itd. Ker lahko med vadbo uživamo hrano/tekočino, je smiselno v napitek dodati tudi ogljikove hidrate oziroma sladkor.
Med vadbo se potimo, s čimer izgubljamo ne le tekočino temveč tudi elektrolite (sol). Torej bi bilo logično v napitek dodati tudi sol.
In tako pridemo do sestave športnih napitkov – voda, sol in sladkor. Poenostavljeno povedano.
Kaj je to izotonik?
Gotovo se iz osnovne ali srednje šole spomnite izraza »pasivni prehod delcev«. Če na eni strani ovlažite krpo, se bo vlažna površina kaj kmalu povečala zaradi pravila, da gredo snovi iz tam, kjer jih je več tja, kjer jih je manj. Če se vrnemo k človeku … Ko tekočino spijemo se ta v prebavilih počasi prenese v krvni obtok. Večji del tekočine se v kri prenese ravno s pomočjo pasivnega prehoda delcev. V krvi imamo namreč raztopljenih precej snovi – elektroliti, glukoza, raznorazni lipoproteini itd., zaradi česar je, poenostavljeno povedano, koncentracija krvi precej visoka. In ker je na drugi strani voda brez kakršnih koli dodatkov, ta začne »vdirati« v kri, saj obstaja težnja po izenačitvi te koncentracije. No in ker znanstveniki zelo radi uporabljajo tujke, tem delcem, ki vplivajo na ravnovesje, pravimo osmotsko aktivni delci, tekočine pa poimenujemo kot hipotonične, izotonične in hipertonične. Hipotonična tekočina je recimo voda. Osmotsko aktivnih delcev je manj kot v tekočini, s katero jo primerjamo. Hipertonična tekočina glede na vodo pa je recimo kri. Izotonična tekočina pa je tista, katere koncentracija osmotsko aktivnih delcev je enaka tekočini, ki jo primerjamo.
Torej izotoničen napitek ima enako koncentracijo osmotsko aktivnih delcev kakor kri, s čimer je pasivni prenos snovi sicer nekoliko slabši kakor pri hipotonični vodi, a še vedno mogoč. Na drugi strani bi hipertonična tekočina lahko povzročila nasproten pojav – odtekanje vode nazaj v prebavila.
Zakaj torej izotonik in ne hipotonik?
Z vnosom športnega napitka želimo, da se hidriramo (nadomeščamo izgubljeno vodo), vnašamo energijo (sladkor) in nadomeščamo izgubljeno sol. Izotonik je tekočina, ki je »nasičena« s temi snovmi do mere, kjer je še učinkovita za hidracijo.
Kakšne pa so koncentracije snovi v krvi v primerjavi z izotoničnim napitkom?
To je izjemno pomembno in navadno spregledano vprašanje. S številkami vas ne bomo utrujali, naj navedemo le nekaj dejstev.
Kri vsebuje veliko več natrija (soli) kakor jo je v katerem koli izotoničnem napitku, saj bi bil tak napitek neužiten (preveč slan). Kri vsebuje veliko manj glukoze kakor izotonični športni napitki.
Iz tega sledi, da se izotonični napitki med seboj lahko močno razlikujejo in da samo ime izotonik pravzaprav ne pove ničesar.
Zdaj veste …
Tim Podlogar BSc MSc
Kineziolog
Več si lahko preberete tudi v:
