Vsi želimo rezultate. Pridemo k zdravniku zaradi bolečine v grlu in smo razočarani, če nas ta ne pošlje na pregled krvi. Ker pač testiranja so kul! V športu tudi ljubimo testiranja. Kažejo na strokovnost trenerja. Čisto na enak način, kakor testi pokažejo, da si je zdravnik vzel za nas čas. No, vsaj tako večina gleda na stvari. A resnica je drugačna. Testiranja ne smejo biti sama sebi namen in morajo omogočati merjenje nečesa uporabnega. Nečesa, kar nam bo omogočalo, da se izboljšamo. In ja – živčen postanem, ko vidim, kako se v zadnjem času testira športnike.
Pravzaprav je zaradi mojega razočaranja nad določenimi ustanovami v Sloveniji na koncu nastal laboratorij Human Performance Centre. S Simonom sva se z metodologijo testiranj ukvarjala vsaj že eno leto pred odprtjem centra, saj sva začela ugotavljati, da večina testnih protokolov, ki so v uporabi v Sloveniji in tudi po svetu, enostavno ne ustreza osnovnim kriterijem.
Test mora biti: veljaven, zanesljiv in občutljiv.
Veljavnost se nanaša na to, da izmeri tisto, kar naj bi izmeril. Se pravi – če se odločimo, da bomo izmerili najvišjo intenzivnost, pri kateri se koncentracija laktata še ustali (angleško maximal lactate steady state – MLSS), mora test dejansko biti sposoben to izmeriti. Če bi namreč želeli točno izmeriti to intenzivnost, ki je na oko podobna funkcionalnemu pragu, bi morali nekajkrat ponoviti testiranje, saj lahko vsakič izmerimo le eno intenzivnost. In to ni le zamudno in drago, temveč iz vidika športnika in njegovega treninga zelo nepraktično. Zato uporabljamo stopenjske teste in na podlagi njihovih rezultatov predvidimo MLSS. A test mora biti dejansko sposoben izmeriti MLSS. Na podlagi tega rezultata si namreč športniki postavijo trenažne cone in ni ga slabšega kakor da cone postavimo neprimerno. Veljavnost testiranj je ključna in osnovna predpostavka pri testiranjih. To je tudi stvar, s katero sva se s Simonom največ ukvarjala in se pri tem posvetovala tudi s številnimi tujimi fiziologi.
Zanesljivost govori o tem, da se spremenljivka, ki jo merimo, iz dneva v dan ne spreminja toliko, da bi bila neuporabna. Dober primer je največja sposobnost za porabo maščob, ki jo merijo številni trenerji in fiziologi (tudi mi jo imamo zaradi povpraševanja na ceniku). Najvišja poraba maščob in intenzivnost pri kateri pride do tega se spreminja iz dneva v dan in iz ure v uro. Tako na primer glikogensko polnjenje občutno zmanjša porabo maščob, izpraznjenje zalog pa porabo maščob znatno poviša. Dejansko je toliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na porabo maščob med vadbo, da je to praktično nesmiselno meriti, saj istih pogojev nikoli ne moremo ponoviti. Tako tudi ne moremo predvideti porabe ogljikovih hidratov in maščob med tekmovanjem na podlagi laboratorijskih testiranj. Laboratorij pač ni tekmovalno prizorišče. Kdor trdi, da je to mogoče storiti, se moti in je, če mene vprašate, šarlatan.
Občutljivost je še en izjemno pomemben kriterij, ki govori o tem, kako občutljiv je test na prirastek naših sposobnosti. Najvišji privzem kisika (VO2max) je recimo dober primer testa, ki ni dovolj občutljiv, da bi lahko merili napredek pri dobro treniranih športnikih. Večina športnikov, ki jih merimo, svojega najvišjega privzema kisika skozi sezono praktično ne spremeni, pa čeprav se njihova zmogljivost drastično izboljša. Test enostavno ni občutljiv in zato kot tak ne more biti edini napovedovalec zmogljivosti športnika. Na drugi strani se inteznivnost pri prvem laktatnem pragu, kritična moč ter vadbena kapaciteta spreminjajo dovolj, da te spremembe tekom sezone lahko zaznamo in vidimo, kako športnik napreduje. A zopet – ko testiramo moramo biti pozorni na veljavnost testa, ki ga uporabimo za merjenje določenega parametra, kajti vsi testi nisi dovolj kvalitetni.
A testiranje ni dovolj. Podatke je potrebno še interpretirati. Namreč – kaj nam pomaga, če vemo, da je naša kritična moč pri 5,4 vatih na kilogram telesne mase, če pa ne vemo, kako ta podatek uporabiti v času tekmovanj in pri načrtovanju treningov. Pogovor z izkušenim fiziologom ter trenerjem je tu ključnega pomena. Ker testiranje mora imeti smisel. Smiselna interpretacija rezultatov testiranj je prav tako pomembna kakor zgoraj omenjene predpostavke za uspešno testiranje.
V Human Performance Centre se trudimo, da testiranja izvedemo na kar se da visokem nivoju. Ker verjamemo, da si to zaslužite.
dr. Tim Podlogar, Znanstveni vodja
Human Performance Centre
