Konec počitnic in začetek novega šolskega leta navadno pomenita tudi začetek aktivnega sodelovanja otrok v izbrani športni panogi. Veliko je bilo že napisanega, kdaj otroka vključiti v šport, pozornost pa moramo posvetiti nekaterim temeljnim dejstvom.
Dandanašnjih priporočenih vrednosti telesne dejavnosti ne dosega niti polovica mladih, zato se pojavlja upad motoričnih sposobnosti. Nedejavnost z roko v roki prehaja v nezdravo življenje zaradi nezdrave prehrane in posledično v bolezenska stanja. Srčno-žilne bolezni so tako prepoznane kot pediatrični problem, kljub temu, da se klinični znaki pokažejo šele kasneje v življenju. Procesi ateroskleroze se začenjajo že v otroštvu in mladostništvu. Pojava, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2, ki je nekoč veljala za bolezen odraslih, sta dandanes zelo pogosta že v mladosti.
Že Aristotel je dejal, da nič ne uničuje človeka bolj kot njegova telesna nedejavnost, zato moramo otrokom omogočiti šport v njihovem vsakdanjiku. Dokazano je tudi, da športna dejavnost v mladosti pomeni večjo skrb za zdrav življenjski slog v kasnejših obdobjih življenja.
Dolgoročni razvoj športnika v mladosti se iz pretežno vsestranskega razvoja motoričnih sposobnosti nadaljuje v obdobje specializacije. S testnimi baterijami je bila ugotovljena starost, pri kateri se otroci začnejo ukvarjati z redno vadbo, se specializirajo v športno panogo in posledično dosežejo vrhunski dosežek v izbranem športu.
| Začetek vadbe | Začetek specializacije | Vrhunski dosežek | |
| Atletika | 10 – 12 | 13 – 14 | 18 – 23 |
| Košarka | 7 – 8 | 10 – 12 | 20 – 25 |
| Kolesarjenje | 14 – 15 | 16 – 17 | 21 – 24 |
| Umetnostno drsanje | 5 – 6 | 8 – 10 | 16 – 20 |
| Smučanje | 6 – 7 | 10 – 11 | 20 – 24 |
| Nogomet | 10 – 12 | 11 – 13 | 18 – 24 |
| Plavanje | 3 – 7 | 10 – 12 | 16 – 18 |
| Tenis | 6 – 8 | 12 – 14 | 22 – 25 |
| Odbojka | 11 – 12 | 14 – 15 | 20 – 25 |
| Veslanje | 12 – 14 | 16 – 18 | 22 – 24 |
| Športna gimnastika | 6 – 7 | 9 – 10 | 14 – 16 |
Dejstvo je, da se otroci vključujejo v šport vse bolj zgodaj. Vprašanje pa je, ali je to za otrokov razvoj primerno. Raziskave kažejo, da visoka raven otrokove tekmovalne uspešnosti v otroštvu ni pogoj in garancija za doseganje absolutne športne učinkovitosti. Velikokrat pretiravanje s strani trenerjev (in tudi staršev!) pripelje tudi do padca notranje motivacije mladih športnikov in posledično zaključka kariere.
Motorična podlaga, ki si jo otrok pridobi z zgodnjim začetkom ukvarjanja s športom je vsekakor dragocena za gibalni razvoj mladostnika. Športna praksa z ozko specializacijo in postavljanjem zmage nad nasprotnikom kot edinega kar v športu velja, pa pripelje do negativnih izkušenj mladih nadobudnih športnikov in s tem padca notranje motivacije.
Pri vključevanju otroka v športno aktivnost moramo biti veliko bolj pozorni na to, kako bogatih aktivnosti (vsebin in oblik dela) bo otrok deležen in ne zgolj, koliko pomladi šteje.
Ne želja po dokazovanju, temveč igrivost, širina, gibalna raznovrstnost, sprostitev, zabava, druženje in razburljivost podajajo temelje zgodnjemu vključevanju otroka v organizirano športno aktivnost.
Darjan Spudić
Kineziolog
Povzeto po: Ušaj, A.: OŠT, Škof, B.: Šport po meri otrok in mladostnikov,
www.brainmac.co.uk: Long term athlete development (LTAD),
Foto: osebni arhov
