Razjasnili smo si že metode za ugotavljanje debelosti in mehanizme nastanka debelosti. Sedaj pa si poglejmo še nekaj nevarnosti, ki jih predstavlja debelost in kako se le-tem lahko najbolj učinkovito izognemo.
Nevarnosti debelosti
PRI OTROKU
Raziskave so pokazale, da pride do motenj v homeostatičnih mehanizmih, ki uravnavajo telesno težo. Zvečan apetit ostane, ko otrok odraste in tako se debelost iz obdobja otroštva prenese v odraslost. Zdravljenje debelosti, ki izvira iz otroštva, je pogosto brez uspeha. Namnoži se namreč število maščobnih celic (adipocitov), kar je lahko pomembno za trdovratnost debelosti. Nekatera bolezenska stanja, ki so bila zaradi debelosti nekoč značilna za odraslo populacijo, pa svoje korenine širijo že na obdobje mladostništva in celo otroštva.
PRI ODRASLEM
Pri debelih ljudeh najdemo nekatere bolezni in bolezenska stanja v večjem obsegu kot pri normalno težkih osebah. Gre večinoma za motnje v presnovi maščob in endokrinem delovanju), številne srčno-žilne bolezni in njihovi zapleti, pogostejše pa so tudi nezgode (akutne poškodbe) in preobremenitveni sindromi kostnega sistema.
- Diabetes tipa 2 (od inzulina neodvisni diabetes; hiperinzulinemija, zmanjšan vstop glukoze v celice, hiperglikemija, dislipoproteinemija (HDL pade, LDL naraste), antilipolitično delovanje inzulina v maščevju)
- Hipertenzija
- Ateroskleroza in kardiovaskularni zapleti
- Nabiranje maščobe v jetrih
- Sindrom hipoventilacije – Pickwickov sindrom (oteženo dihanje zaradi oblog maščevja okoli prepone, prsnega koša, vratu)
- Metabolični sindrom (vsaj trije od naslednjih sindromov: diabetes tipa 2, visceralna debelost, hiperlipidemija, hipertenzija, endotelijska disfunkcija oz. hipertenzija)
Temelji zdravljenja debelosti
Zdravljenje ali hujšanje temelji na konceptu negativne energijske bilance dokler ne dosežemo željene teže, nato pa zadostuje vnos hrane, ki ustreza ničelni bilanci energije. Držati se moramo načel zdravega in postopnega hujšanja, saj v nasprotnem primeru pride do povrnitve zalog energije v obliki maščob (‘jo-jo’ učinek hujšanja). Nekateri avtorji v tem vidijo potrditev hipoteze, da adipociti proizvajajo faktor za sitost in tako uravnavajo lastno maso.
Pri skrajni debelosti se kirurgi poslužujejo bariatrične kirurgije. Izraz bariatrični prihaja iz grščine in vsebuje besedi, ki pomenita “težo” in “zdravljenje”. Pod izrazom bariatrična kirurgija razumemo vse posege, ki bodisi omejijo vnos hrane (z restrikcijo oziroma zožitvijo želodca, npr. zažetje želodca s prilagodljivim obročem – ZŽPO), bodisi povzročijo malabsorpcijo (anastomoza v črevesju – obvod v črevesju ali kratek stik začetnega dela črevesa z distalnim odsekom in tako zmanjšanje časa in površine za absorbcijo hrane med jejunumom in ileumom). Kirurška posega, ki se ju pogosto poslužujejo strokovnjaki, sta tudi zmanjšanje želodca in liposukcija.
Zdravila, ki vplivajo na centre v hipotalamusu (pospeševalci sproščanja serotonina in dopamina) za lakoto, imajo skoraj vedno stranske učinke. Zanimivo je, da se nekoč je kot zdravilo za debelost uporabljal amfetamin (povečuje koncentracijo serotonina v možganih), ki pa zaradi stranskih učinkov ni več dovoljen.
Zaključimo lahko, da je izjemnega pomena preventiva pred nastankom debelosti, posebej pri otrocih. Adolescenti se morajo zavedati, da lahko na svojo telesno težo vplivajo s trajnim zmanjšanjem uživanja hrane (negativna ali ničelna energijska bilanca) ali s povečano sistematično telesno aktivnostjo, pri čemer v celotno zgodbo vstopimo kineziologi.
Najboljše je željeno energijsko bilanco doseči s kombinacijo obeh. To pomeni spremembo življenjskih navad, brez česar so tudi ostala zdravljenja, gledano dolgoročno, neuspešna. Sistematična in primerno pripravljena vadba za moč in aerobna vadba sta koncepta, ki dajeta najboljše rezultate pri izgubljanju telesne mase na račun maščob.
Progresivnost zdravljenja debelosti:
- Preventiva!
- Sprememba načina prehranjevanja
- Redna telesna aktivnost
- Vedenjska terapija
- Zdravila
- Kirurško zdravljenje
Darjan Spudić
Kineziolog
Povzeto po:
Physical Activity. (11. 11. 2015). Obesity Prevention Source. Pridobljeno iz: http://www.hsph.harvard.edu/obesity-prevention-source/obesity-causes/physical-activity-and-obesity/
Ribarič, S. in drugi (2014). Temelji patološke fiziologije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo
Karpljuk, D., Videmšek, M., Dervišević, E., Rožman, F., Novak, M. in Suhadolnik, G. (2003). Z gibanjem nad odvečne kilograme. Za srce, 12(4), 22-23.
