Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščobe v telesu. Zvečana telesna masa torej še ne pomeni debelosti, saj je lahko večja na račun mišic, kosti ali edemov. Kako jo prepoznati?
Za odgovor na zgornje vprašanje moramo najprej opredeliti normalno telesno težo.
Normalno in idealno telesno težo lahko razberemo iz razpredelnic, ki so sestavljene po statističnih podatkih. Pri normalni telesni teži upoštevamo starost, spol, telesno višino ter razvitost okostja in jo ugotavljamo na podlagi povprečnih statističnih vrednosti iz tabel. Idealna telesna teža pa je tista, pri kateri je umrljivost najmanjša. Izkazalo se je namreč, da je to normalna teža, ki bi jo imel človek pri 25 letih. Ali gre za debelost pri zvečani, normalni ali celo zmanjšani telesni teži pa določimo rutinsko z merjenjem debeline kožne gube ali drugimi metodami merjenja podkožnega maščevja, navadno meritvami prevodnosti kože in podkožja. Za oceno ogroženosti za srčno-žilne in presnovne bolezni, povezane z debelostjo, so pomembne meritve obsega pasu in razmerja med obsegom pasu ter bokov, ki je povezano s količino visceralnega maščevja (tabela 2). Normalnost telesne teže velikokrat izrazimo z indeksom telesne mase (ITM), ki je prikazan v tabeli 1. ITM je sicer zelo nezanesljiva metoda, ki smo ji pred tedni namenili cel prispevek.
Tabela 1
Meje ITM za oceno normalne oziroma patološke telesne mase po WHO (Šuput, 2014)
| ITM (TT[kg]/TV[m]2 | Klasifikacija po SZO | Laični opis |
| Pod 18,5 | Podhranjenost | Suh |
| 18,5 – 24,9 | Normalna telesna masa | Zdrav/normalen |
| 25 – 29.9 | Prekomerna telesna masa | Močan |
| 30 – 34,9 | Debelost 1. Stopnje | Debel |
| 35 – 39,9 | Debelost 2. Stopnje | |
| >50 | Morbidna debelost | |
| Ekstremna debelost |
Tabela 4
Razmerje pas/boki in ogroženost zdravja z vidika kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, rak dojke, rak črevesa) (Razmerje med obsegom pasu in bokov, 2015).
| Vrednost | Ženske | Vrednost | Moški |
| >0,7 | Ogroženo zdravje | >0,8 | Ogroženo zdravje |
| >0,86 | Zelo ogroženo zdravje | >0,95 | Zelo ogroženo zdravje |
Tabela 5
Obseg pasu in ogroženost zdravja z vidika kronično nenalezljivih bolezni (Razmerje med obsegom pasu in bokov, 2015).
| Vrednost | Ženske | Vrednost | Moški |
| >80cm | Ogroženo zdravje | >94cm | Ogroženo zdravje |
| >88cm | Zelo ogroženo zdravje | >102cm | Zelo ogroženo zdravje |
Slika 2. Obseg pasu merimo v srednji točki med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevične kosti, kar predstavlja višino popka. Obseg bokov pa merimo na najširšem delu bokov (Razmerje med obsegom pasu in bokov, 2015).
Za razvoj debelosti je potrebna dalj časa trajajoča pozitivna energijska bilanca. Ločimo dve vrsti debelosti: hiperplastično debelost (hiperplazija maščobnih celic), pri kateri je povečano predvsem število maščobnih celic, in hipertrofično debelost (povečanje prečnega preseka maščobne celice), kjer so povečane že obstoječe maščobne celice. Število maščobnih celic je pri odraslem človeku stalno, zato menijo, da se v zreli dobi razvije predvsem hipertrofična debelost, v mladosti pa hiperplastična debelost. V mladosti je zato zelo pomembna skrb za primerno sestavo telesa, saj se debelost zaradi povečanja števila celic »prenese« v adolescenco in odraslost. Izguba telesne mase na račun maščobe je v tem primeru zelo trdovratna. Izjema so skrajne debelosti, pri katerih pride tako do povečanja števila kot velikosti maščobnih celic (Bajrović, F. F., 2014).
Pri preprečevanju in odpravljanju debelosti moramo poznati mehanizme nastanka le-te. Objektivno določanje debelosti z nekaterimi tehnikami, ki se pojavljajo v literaturi in so opisane zgoraj pa predstavlja povratno informacijo o trenutni stopnji prehranjenosti posameznika in spremljanju napredka pri hujšanju (največkrat).
Kaj je poglavitni krivec za nastanek debelosti pa v naslednjem prispevku…
Darjan Spudić
Kineziolog
Povzeto po:
Physical Activity. (11. 11. 2015). Obesity Prevention Source. Pridobljeno iz: http://www.hsph.harvard.edu/obesity-prevention-source/obesity-causes/physical-activity-and-obesity/
Ribarič, S. in drugi (2014). Temelji patološke fiziologije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo
