Še nedolgo nazaj s(m)o kolesarski navdušenci svojo zmogljivost lahko preverjali le na tekmovanjih ter s samim seboj. “Čas na Vršič sem izboljšal za 2 minuti.” Danes je situacija precej drugačna, saj se lahko, zahvaljujoč se tehnologiji, ves čas primerjamo z ostalimi kolesarji. Ko govorimo o časih, govorimo o uporabi Strave in ko govorimo o moči, ki jo proizvedemo, govorimo o merilcih moči, kjer največ velja t.i. mera W/kg.
Naj za začetek predstavimo Stravo. Gre za spletni servis, na katerega lahko prenesemo svoja športne dogodivščine. V kolikor aktivnost vsebuje GPS pot, potem nam Strava omogoči primerjavo naših časov s časi ostalih uporabnikov na določenih segmentih. Na primer – ko se povzpnete na znameniti Stelvio, lahko s pomočjo Strave vidite, kako dobri ste v primerjavi z ostalimi, ki so se povzpeli na Stelvio. Koliko so bili drugi hitrejši in koliko vam manjka, da jih prehitite.
A glej ga zlomka, tudi rezultati na Stravi niso najbolj realni, saj se je potrebno zavedati, da ni enako, če kolesarite sami ali v skupini (zavetrje), v vročini ali mrazu in če vozite z vetrom ali proti vetru. Ali pa celo v zavetrju za avtomobilom ali motorjem. Časov velikega števila segmentov na Stravi je tako skorajda nemogoče izboljšati, saj so bili rezultati doseženi v precej spornih okoliščinah.
Na koncu ugotovimo, da je najbolj pomembna mera tista, na katero zunanji dejavniki neposredno nimajo vpliva. Moč. Z merilcem moči lahko enostavno naredimo test svoje pripravljenosti in ugotovimo, kako napredujemo (če sploh) in si z rezultati pomagamo pri načrtovanju treningov. Tukaj največkrat govorimo o absolutni moči, torej o “wattih”.
Ko pa želimo podatke primerjati s Chrisom, Albertom, Tomom ali Tonyem, pa moramo v zakup vzeti tudi dejstvo, da je morda Chris 10 kg lažji od nas. To je najpomembnejše, ko “plezamo” v klance, saj večja telesna masa pomeni, da moramo proizvesti več energije, če želimo napredovati z enako hitrostjo.
V tem primeru enostavno delimo “watte” s telesno maso in dobimo “watte na kilogram” (W/kg).
Na spodnji tabeli lahko vidimo, kakšne so povprečne vrednosti kolesarjev različnih kategorij (W/kg) pri različnih trajanjih.
S podatki v tabeli si lahko pomagamo tudi pri načrtovanju treningov, saj lahko ugotovimo, na katerem področju smo slabi (npr. največja moč).
Posamezne vrednosti lahko dobimo tako, da jih zmerimo v laboratoriju, na domačem trenažerju ali zunaj v okolju. Pomembno pa je, da jih vedno merimo v enakih okoliščinah (če merimo napredek).
Timov FTP je nižji od Froomovega, čeprav tega na glas ne želi priznati …
Tim Podlogar
Kineziolog