Telesna neaktivnost je eden izmed največjih dejavnikov tveganja za poslabšanje zdravja ali pa prezgodnjo smrtnost po vsem svetu. Ljudje lahko povečajo svojo telesno aktivnost skozi kombinacijo osebnih naporov in s pomočjo pozitivno naravnanega in vzpodbudnega zunanjega okolja. Zdravstveno varstvo v okviru dela države ali mesta tu igra zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja, vendar potrebuje več znanja, ponovno reorganizacijo in iniciative, ki bi privedle do izboljšanje primarno preventivne ravni v javnem zdravstvu.
Telesna neaktivnost kot glavni dejavnik tveganja letno vpliva na več kot 5,3 milijonov smrti, od katerih je kar 9% prezgodnjih smrti, samo globalno gledano v letu 2008 po poročanju izsledkov prve Lancetove izdaje o telesni neaktivnosti (TNA) (Lee idr., 2012). Če bi problem TNA zmanjšali za 25%, bi to pomenilo zmanjšanje smrti za milijon. Ravno sveži rezultati druge Lancetove serije o TNA kažejo, da se globalno stanje v olimpijskem obdobju ni kaj dosti spremenilo (Sallis idr., 2016). Izsledki raziskave tudi kažejo, da ima kar 80% vseh držav na svetu določene nacionalne smernice in planski sistem dela v smeri zmanjšanja tovrstne epidemije, vendar tak sistem deluje samo v 56% vseh držav, kar je zaskrbljujoče. Potreba po pomanjkanju tovrstne proaktivnosti se izraža tudi v Sloveniji.
Ali je napočil čas za uvedbo telesne aktivnosti na napotnico tudi v Sloveniji kot sredstvo za povečanje telesne aktivnosti?
Telesna aktivnost na napotnico je metoda, ki se že več desetletij učinkovito uporablja v nekaterih zdravstveno razvitejših držav. Gre za individualno napisano napotnico o telesni aktivnosti, ki zajema preventivno ali pa zdravljene bolezni oziroma poškodbe. Predpisana vadba se lahko izvaja individualno ali pa v homogenih skupinah v različnih športnih društvih, fitnesih in ostalih športnih organizacijah pod nadzorom kineziologa. Raziskave kažejo, da se večina pacientov v celotnem ali vsaj delnem obsegu odloča za tovrstno obliko izboljšanja zdravja (Kallings idr., 2009). Samo v letu 2014 je bilo izdano približno 120 000 tovrstnih napotnic te metode po vsej Švedski. Sicer pa je treba poudariti, da se kljub trenutni splošni uporabi te metode po vsem Švedskem, kaže še vedno premajhen izkoristek te zdravstvene rešitve.
V Sloveniji poskušamo reševati problem številnega upada telesne aktivnosti in bremena kroničnih bolezni z referenčnimi sestrami, ki vodijo predavanja o zdravem način življenja skupaj z vadbami. Pojavlja se pa dvom o poglobljenem znanju in času, ki ga imajo zdravstveni delavci za svetovanje o telesni aktivnosti in gibanju. Trenutno pa se poskuša problem neaktivnosti in zdravljenja z vadbo reševati bolj strokovno poglobljeno z relativno novim poklicem – kineziologa. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim v okviru projekta »Razvoj kadrov v Športu« temu poklicu namenilo kar zajeten del proračuna za dodatna usposabljanja za delo v zdravstvu in njihova implementacija teh v del zdravstvenega osebja. Trenutno namreč poteka prvo usposabljanje kineziologov in njihova implementacijo v del zdravstvenega osebja. Prvi vtisi po večini kažejo na pozitiven odziv medicinske stroke, predvsem pa je potrebno izpostaviti pozitiven odziv in napredek pacientov, ki z vadbo izboljšujejo svoje zdravje. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bo lahko implementacija kineziologa v zdravstveni sistem izkazala za ključno pri zmanjšanju bremena na zdravstveni proračun in na ohranjanje ter izboljšanje zdravja populacije.
Tim Kambič, diplomant Kineziologije
tim.kambic [@] gmail.com
Priporočeno branje:
Sundberg, C. J. (2016). Physical activity: what is already being done and how we can avert 1 million deaths annually in future. Br J Sports Med, 50:319.
Sallis, J. F., Bull, F., Guthold, R., Heath, G. W., Inoue, S., Kelly, P., … & Lancet Physical Activity Series 2 Executive Committee. (2016). Progress in physical activity over the Olympic quadrennium. The Lancet, 388(10051), 1325-1336.
