Poznate prijatelja, ki dela v trgovini s športno opremo. Pričakujete od njega, da vam bo izdelek prodal zastonj ali, da vam ga bo dal po nekoliko znižani ceni in vam ob nakupu dobro svetoval? Vsekakor si ne predstavljate, da vam bo izdelek kar podaril. Čisto drugače pa se ljudje obnašajo do strokovnjakov, ki, če želijo preživeti, tržijo svoje znanje. Tam bi velika večina nasvet rada dobila kar brezplačno.
Študiram že 7 let. Najprej dodiplomski študij, potem magisterij in sedaj doktorat. Res je, da imam to srečo, da mi država omogoča brezplačen študij in da imam starše, ki me pri tem dodatno finančno podpirajo. V nasprotnem primeru bi bilo nabiranje mojega znanja nemogoče. Ja, pri 25. letih sem finančno odvisen od staršev. Končni cilj je postati vrhunski strokovnjak na svojem področju, kar pri meni pomeni, da bom sposoben svetovati. Športnikom, rekreativcem ali industriji. Ne bom imel kompetenc, da bi popravil mizo, skonstruiral teptalni stroj ali sešil obleko.
Danes, tekom študija gledam na vsak evro (oziroma funt), saj imam zelo omejena finančna sredstva. Ne jem v restavracijah in si ne morem privoščiti potovanj. Res je, tak način življenja je bila moja odločitev in te odločitve nikakor ne obžalujem.
Občasno sem zaradi znanja, ki ga imam, povabljen, da izvedem predavanje ali napišem kakšen poljudni članek v kakšno izmed revij. S tem zaslužkom si vsaj delno pokrijem stroške, ki jih ustvarim s svojim športnim udejstvovanjem. Naj spomnim – moje športno udejstvovanje v največji meri služi temu, da razumem potrebe športa in da stvari stestiram na sebi. Čutim se tudi kompetentnega svetovati posameznikom, ki si želijo napredovati. Na podlagi znanja, ki ga imam, seveda.
V zadnjih letih sem za spletno stran napisal več kot 200 prispevkov. Odgovoril sem na več kot 100 elektronskih sporočil in se zapletel v številne pogovore ter ljudem dajal nasvete. A včasih se mi zazdi, da se brezplačne nasvete s področja prehrane kar samoumevno pričakuje. Češ, da to itak vem in da mi bo vzelo le minuto ali dve.
Res je, vzelo mi bo minuto ali dve ali tri časa. V določenih primerih nekaj ur, a to ljudi ne zanima. Ne zanima jih niti dejstvo, da znanje nabiram že zadnjih 7 let in da bi v tem času lahko popravil številne avtomobile ali izdelal kar nekaj omar in stolov.
Najbolj me razjezi, ko dobim vprašanje v zvezi s proizvajalci športne prehrane. Kateri so najboljši in tako naprej. Od mene se pričakuje, da ljudem povem, katere dodatke ali izdelke naj človek kupi. Vidite problem? Jaz dajem brezplačen nasvet o tem, kje naj posameznik zapravi denar. Se opravičujem, ampak meni se to ne zdi ravno logično in »fer«. Sploh, ker se od mene pričakuje, da poznam vse proizvajalce in njihove izdelke. Če jih želim stestirati, jih moram kupiti. Torej jaz naj kupujem, testiram ter nabiram znanje, na koncu pa vse naprej zastonj prenesem naprej?
Na žalost moram in bom moral od nečesa živeti. Če želite nasvet strokovnjaka, potem ga je potrebno plačati. Tako pač je. Tudi svetovalce v trgovini na koncu dneva plačate, ko od njega kupite izdelek. Vsi se dobro zavedamo, da svetovalci v trgovini želijo prodati svoje izdelke in zato niso nujno najbolj iskreni in predvsem velikokrat nimajo znanja podati kvaliteten nasvet. Tega se ljudje zavedajo in pridejo po nasvet k nam, strokovnjakom. Plačali nas pa ne bi.
Tudi sam kolege sprašujem po nasvetih, a to sodelovanje razumem kot dvosmerno. “Jaz tebi dam znanje o prehrani, ti meni znanje o neki drugi temi.” To je način, da imava oba nekaj od tega. Ne morem in ne bom pa razumel, kako bi ljudje od mene radi brezplačne nasvete v zameno za, morda, HVALA.
Čisto za konec – spletno stran kineziolog.si, na kateri ste zadnjih nekaj minut, ohranjam pri življenju, ker rad delim znanje. Ker se mi zdi, da je deljenje znanja moje poslanstvo. A to lahko delam le do neke mere. Študija bo enkrat konec, starši me pa tudi ne morejo živeti celotno življenje.
Tim Podlogar
