Povišan krvni tlak ali hipertenzija je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj srčnožilnih obolenj. Hipertenzija poviša tveganje za srčno-žilne bolezni kar 3 do 4-krat in je pri skoraj polovici bolnikov glavni vzrok za srčni infarkt ali možgansko kap. Nenadzorovana hipertenzija je pogost razlog tudi za bolniško odsotnost z dela, njene posledice so tudi eden glavnih razlogov za invalidnost prebivalstva. Vse to pa pomeni, da predstavlja ekonomsko breme zdravstvenemu sistemu.
Pri zdravljenju hipertenzije ima zdravnik na voljo farmakološke (kar je ustaljena praksa) in nefarmakološke ukrepe, ki zajemajo ozaveščanje bolnikov glede življenjskega sloga (vnos soli, telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in telesna teža, opustitev alkohola, opustitev kajenja in podobno). Problem je, da raziskave kažejo, da le približno polovica bolnikov redno jemlje predpisano terapijo (terapija je tudi vadba!) in da kljub vsem ukrepom le približno 40 % vseh doseže ciljni krvni tlak!
Kakšen je vpliv telesne dejavnosti in športne vadbe na krvni pritisk?
Zmerna telesna dejavnost ima pozitiven vpliv na zniževanje krvnega tlaka in incidenco razvoja hipertenzije. Redna aerobna vadba lahko krvni tlak zmanjša za 5-15 mmHg pri bolnikih z esencialno in rezistentno hipertenzijo. Pri starejših je ta učinek nekoliko nižji, vendar vsekakor nezanemarljiv. Problem se pojavi, ko z redno telesno vadbo zaključimo, saj se vrednosti krvnega pritiska zelo hitro vrnejo na začetni nivo. Vadba torej mora biti redna, saj je krvni tlak neposredno povezan s kontinuiteto le-te.
Tudi vaje za moč (dinamične in statične) vplivajo na znižanje krvnega tlaka. Metaanaliza, ki je zajemala kar 1012 posameznikov, je pokazala pomembno znižanje krvnega tlaka za 4/4 mmHg z uporabo vaj za moč s srednjo intenzivnostjo. Pozitivni učinki (zanimivo) so bili bolj izraženi pri normotenzivnih posameznikih in pri izometrični (statični) izvedbi vaj za moč.
Pomembno je vedeti tudi, da redna telesna dejavnost pozitivno vpliva tudi na vrednosti skupnega holesterola, HDL holesterola (lipoproteini visoke gostote, manj na LDL), znižanje telesne teže, izboljšanje splošnega počutja in znižanje celokupne umrljivosti zaradi srčno-žilnih zapletov. Dejavniki, ki so odgovorni za vpliv dolgotrajne aerobne vadbe na znižanje krvnega tlaka, niso natančno poznani. Ena izmed razlag je znižanje simpatičnega živčnega sistema in izboljšanje funkcije žilnega endotela (izboljšana občutljivost baroreceptorjev, znižanje simpatika, znižanje ravni vazokontriktorja tromboksana in zvišana vrednost vazodilatatorja prostaciklina).
Za bolnike, ki imajo že povišan krvni tlak, pa velja opozoriti, da vsaka vadba nima pozitivnega učinka. Dvigovanje težkih bremen v fitness centrih lahko zaradi naprezanja nevarno zviša krvni tlak. Slednje pa je še posebej nevarno za bolnike z ostalimi pridruženimi boleznimi (predvsem diabetes in ostale srčno-žilne bolezni). Tudi zaradi akutnih poškodb, kot so zlomi, zvini, obtolčenine in nategi ter preobremenitvenih sindromov moramo vadbo primerno zastaviti oziroma se posvetovati s strokovnjakom.
Kaj obsega ustrezna telesna dejavnost? Kako intenzivna mora biti? Kako pogosta? Kaj je varno in kaj ni? Tem vprašanjem bi lahko dodali še ogromno manjših vprašanj, ki se pojavljajo med vadbo in na katere nam lahko odgovori strokovnjak (zdravnik, kineziolog, specialist vadbe za zdravje). Kineziolog nam lahko pomaga tudi pri motivaciji za vadbo in načrtom dela, vendar se moramo zavedati, da je za rezultate potrebno pri vsakemu posamezniku vložiti veliko truda, ki se na koncu (dokazano) vedno izplača.
Margaret Chan:
»Doseči najvišjo možno stopnjo zdravja skozi vsa obdobja življenja je osnovna pravica za vse in ne privilegij zgolj za peščico«.
Darjan Spudić
Kineziolog
Povzeto po:
Strel, J., Mišič, G., Strel, J., Glažar, T. (2016). Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti pri vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab.
