Energijski primanjkljaj (z ali brez motenj hranjenja), izguba menstruacije ter osteoporoza predstavljajo pomembna zdravstvena tveganja fizično aktivnim dekletom in ženskam. Gre za tri telesna stanja, ki lahko nastopijo posamično, v kombinaciji dveh ali pa si zaporedno, kot posledica predhodnega, sledijo eno za drugim. Za ta tri stanja stroka uporablja izraz ženska športna triada. Med seboj jih povezujejo fiziološki in psihološki mehanizmi.
Športi, pri katerih je pomen nizke telesne teže še posebej poudarjen, lahko hitro privedejo do negativne energijske bilance in psiholoških pritiskov. Take športne panoge so na primer tek na dolge proge, gimnastika, umetnostno drsanje, ples, kolesarstvo ter jahanje.
Negativna energijska bilanca pomeni, da je dostopna energija (energy availability) manjša od njene porabe, zato začne naše telo počasi izklapljati fiziološke procese, ki so potrebni za rast in razvoj. Velik obseg treningov, premajhen energijski vnos in psihološki napori vodijo do hormonskega neravnovesja. Izločajo se prevelike količine stresnega hormona (kortizola), ki vpliva na delovanje žlez z notranjim izločanjem, slednje pa kontrolirajo menstrualni ciklus. Posledično pride do oligomenoreje (menstruacijski ciklus je daljši od 35 dni) in/ali amenoreje (izostanek menstruacijske krvavitve, bodisi da menstruacije niso nikoli nastopile, čemur pravimo primarna amenoreja ali pa so izostale, kar pa imenujemo sekundarna amenoreja. Zlomi kosti pri športnicah z amenorejo so pogostejši kot pri športnicah, ki imajo urejen menstrualni ciklus, saj je manjša količina proizvedenega estrogena povezana tako z absorpcijo kalcija, kot tudi z delovanjem kostnih celic – osteoblastov, ki so odgovorni za tvorbo kostnine in osteoklastov, ki le to razgrajujejo. Razmerje aktivnosti obeh tipov celic ima pomembno vlogo pri nastanku osteoporoze. Gre za bolezen, pri kateri pride do redčenja mineralne gostote kosti, ki zato postajajo bolj porozne, šibkejše in se lažje zlomijo.
Kombinacija osebnostnih lastnosti športnika/športnice (perfekcionizem), pritiskov socialnega okolja (pritiski s strani trenerja, soigralcev) in zahtev ter standardov same športne panoge lahko vodi do nastanka motenj prehranjevanja (neredno hranjenje, pogosta nihanja telesne mase zaradi različnih diet, uživanje le določene vrste hrane) in motenj hranjenja (anoreksija, bulimija). Iz motenj prehranjevanja se lahko razvijejo motnje hranjenja.
Za motnje prehranjevanja je značilno preskakovanje obrokov, strah pred debelostjo in izogibanje kalorični hrani. Motnje hranjenja pa predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter nesprejemanja samega sebe (nizka samopodoba, nezadovoljstvo s svojo zunanjostjo, depresija, anksioznost). Oseba, ki trpi za motnjami hranjenja, občutke neuspešnosti ter neobvladljivosti določenih življenjskih situacij in področij prenese na bojno polje diete, ki ustvarja občutek obvladovanja samega sebe oziroma lastnega telesa.
Za preprečevanju ženske športne triade je ključnega pomena izobraževanje. Trenerji v klubih in učitelji v šolah ter starši so premalo pozorni na znake športne triade pri mladih športnicah. »Malo pazi na svojo težo« je stavek, ki lahko življenje mlade športnice spremeni v katastrofo. Zelo pomembno je predvsem obdobje pubertete, kjer lahko vsaka najmanjša kritika ali pripomba, vpliva na spremembo njihovega obnašanja. Tudi preventivni zdravstveni pregledi športnic bi morali biti pogostejši.
Za zdravljenje je potreben celostni pristop, v katerega so vključeni trenerji, kineziologi, psihoterapevti, zdravniki in nutricionisti. Potrebno je ugotoviti glavni vzrok pomanjkanja energije. Pri večini primerov je za doseganje energijskega ravnovesja potrebno uvesti spremembe v načinu prehranjevanja in trenažnem procesu. Osredotočiti se je potrebno na ponovno vzpostavitev normalne telesne mase (hormonsko ravnovesje,). V mnogih primerih se športniki upirajo načinom zdravljenja, ki vključujejo omejevanje telesne aktivnosti in povečanju vnosa kalorij, zato je pomembno, da športnik osebam, ki se ukvarjajo z njegovim zdravljenjem zaupa saj na ta način lažje sprejema način zdravljenja.
Preprečevanje, prepoznavanje in ustrezno zdravljenje znakov ženske športne triade bi morala biti prioriteta oseb, ki delajo s športnicami.
Katja Golja
