Struktura moči v trenažnem procesu

Foto: qreelife.blogspot.com

Brez motoričnih sposobnosti se nihče od nas ne bi mogel premikati, kaj šele loviti, bežati in celo preživeti. Motorične sposobnosti so prirojene lastnosti, ki jih človek s pridom izkorišča v vsakdanjem življenju. Kineziološka znanost se med drugim ukvarja tudi z raziskovanjem naših motoričnih sposobnosti in si pri tem postavlja različna vprašanja.

Foto: qreelife.blogspot.com
Foto: qreelife.blogspot.com

Ena izmed motoričnih sposobnosti je moč. Vsem je dobro poznana, zlasti je zaželena z moške strani, občudovana pa s strani nežnejšega spola. V našem vsakdanjiku je nepogrešljiva. Ko nosimo vrečke iz trgovine, se vpletemo v pretep v srednji šoli, postavljamo temeljno ploščo za hišo, odvijamo vijake ali pa kidamo sneg. Kako naj jo razvija vsesplošna populacija, bomo opisali v kakšnem drugem članku, saj je tokratna tema moč v športu. Na tem področju je prej omenjena motorična sposobnost še toliko bolj izražena.

Toda kako trenirati za kar najboljši uspeh? Kakšnšna naj bo shema treninga? Kaj z različnimi metodami sploh dosežemo in še mnogo ostalih vprašanj, ki se nam porajajo ob sestavljanja treninga. Da lahko odgovorimo na vsa vprašanja, moramo najprej poznati oblike moči, s katerimi se lahko srečamo v športni disciplini.

Različni avtorji predstavljajo različne vrste moči in kot v vsaki znanosti so tudi tukaj stvari večkrat zmedene, zlasti kaj se tiče izrazoslovja. Z enostavno shemo bomo poskušali razložiti tipologijo moči, ki vam bo v pomoč pri snovanju programa treningov.

 

Zgoraj prikazan shematični prikaz ne zapolnjuje vseh oblik treninga moči. Tukaj sta še dve, ki ju zaradi njihovih lastnosti težko uvrstimo zraven, toda sta prav tako pomembni kot ostali elementi. Prvo lahko umestimo nekako najbližje hitrostni moči, saj njena lastnost predstavlja hitrost raztega in skrajšanja mišično-tetivnega kompleksa v enem ciklu. Strokovno jo imenujemo pliometrija. Zadnji pomemben delec v celotni sliki pa predstavlja hipertrofija. V svetu visokointenzivnih športov je ta nepogrešljiva, nanaša se pa na povečanje mišičnega preseka. Uporablja se predvem v športih kot so košarka, ameriški nogomet, rugby, boks, najbolj pa je po njej znan »bodybuilding«. V odvisnosti od specifičnosti športne discipline izbiramo tip treninga moči. Pomembno je poudariti, da skoraj nikoli ne treniramo samo ene vrste moči. Če treniramo eno vrsto moči, se bo ta manifestirala tudi pri njej relativno sorodni vrsti, kar je seveda zaželeno. K hipertrofiji se »lepo poda« maksimalna moč. Za športe visoke intenzivnosti je potrebna integracija obojega. Osebno se naslanjam na delavno breme pri hipertrofiji okoli 80% ene maksimalne ponovitve. S tem območjem zaobjamemo tako povečanje preseka kot tudi povečanje maksimalne mišične moči.

Maksimalno moč največ uporabljajo atleti. Uporabljajo jo v kombinaciji s samo hitrostjo in oboje skupaj predstavlja sam vrh kondicijske priprave. Travmatičnost dosega meje maksimalnega in športniku je potrebno dati dovolj časa za regeneracijo.

Frekvenca, obseg, intenzivnost, izbor vadbenih sredstev … so odvisni od vrste moči, ki jo želimo trenirati. Katero vrsto moči pa bomo trenirali, pa je odvisno od športne discipline, obdobja v katerem se športnik nahaja, cikla v katerem smo in podobno…

Da povzamemo in zaključimo; programiranje moči je težko in mora biti pravilno ter smiselno urejeno. Zlasti je treniranje moči problematično zato, ker zelo hitro pride do poškodbe. Delamo v večini z zunanjim bremenom, ki je pri maksimalno moči in hipertrofiji vsaj tolikšno kot »notranje breme« (naše telo). Pri pliometriji se razvijajo sile tudi do štiri ali petkratnika naše telesne teže. Vse to nam daje misliti, da moramo biti zelo pazljivi in s športnikom biti vedno popustljivi. On sam najbolje pozna njegovo telo in če se počuti utrujeno, prilagodimo proces. Sicer bi se načeloma naj izognili utrujenosti že s samim programiranjem, toda kot začetniki lahko hitro naredimo napako. Prav tako so pa lahko prisotni še drugi problemi in stres, ki delujejo na športnika.

Poznavanje strukture moči nam omogoča pravilno izbiro vadbenih sredstev, odmora, intenzivnosti in ostalih dejavnikov, ki izboljšujejo športnikovo zmogljivost.

 

Jure Kolar
Kineziolog

Pridobljeno iz: http://oly-wod.com/wp-content/uploads/2013/02/ugiu8.jpg