Aktivna insuficienca in trening moči

Je to spet nekaj teoretičnega in nezanimivega? Popolnoma iztegnite zgornji ud ter prste stisnite v pest. Sedaj upognite komolec in dlan ter poskusite ponovno. Opazite razliko? Strokovno pojav imenujemo aktivna insuficienca.


Mišice nam s kontrakcijami omogočajo premikanje, ustavljanje ali zadrževanje v določenem položaju. V vsakdanjem življenju načeloma ne namenjamo posebne pozornosti pod kakšnim kotom v sklepu bomo izvedli določen gib. Nenazadnje to tudi ni pomembno, vse dokler stvari ne počnemo hitro, nekontrolirano ter v skrajnem položaju. V športu se takšne situacije dogajajo precej pogosto, zato moramo biti pozorni, da ne pride do poškodbe. Podajmo primer; igralci v rokometni igri si prislužijo dvominutno kazen (lahko so tudi izključeni), če od zadaj primejo za roko napadalca, ki meče na gol. Kljub temu, da gre pri metu relativno blizu za položaj ‘zaklenjenega sklepa’ (kar pomeni, da je sklep v najbolj stabilnem položaju), je le-za zelo ranljiv. Zlasti so ranljive male mišice ramenskega sklepa, ki skrbijo za stabilnost in niso močne, prav tako pa mišice sprednje strani, ki so ekscentrično raztegnjene.

Fiziologija mišične kontrakcije sloni na vzpostavljanju prečnih mostičkov. Več kot imamo prečnih mostičkov, več jih lahko vzpostavimo in več kot jih vzpostavimo, bolj je povezava trdna. Razmerje med dolžino mišice in številom vzpostavljenih prečnih mostičkih prikažemo s krivuljo dolžine in napetosti mišičnega tkiva, ki je prikazana v nadaljevanju.

 

Slika 1: Zgoraj prikazan graf prikazuje razmerje med dolžino sarkomere (osnovna funkcionalna enota mišice) in napetostjo, ki jo mišica razvije. Če pogledamo graf preko abscise, ga lahko razdelimo na 3 dele. V prvem delu (<80% Lmax) je mišica zelo skrajšana in prečni mostički (zunanja modra črta ter vmesna oranžna) niso optimalno postavljeni. V drugem delu (med 80-120%) je dolžina najbolj optimalna. Vzpostavljenih je lahko največ prečnih mostičkov in mišica je v določenem kotu sklepa najmočnejša. To v praksi pomeni, da ko popolnoma skrčite komolec, se nahajate v prvi tretjini grafa, ko komolec popolnoma iztegnete pa v zadnji. Nekje vmes se nahaja položaj druge tretjine grafa. Pridobljeno iz: http://classes.midlandstech.edu/carterp/Courses/bio210/chap09/210_figure_09_22_labeled.jpg
Zgoraj prikazana grafika prikazuje razmerje med dolžino sarkomere (osnovna funkcionalna enota mišice) in napetostjo, ki jo mišica razvije. Če pogledamo graf preko abscise, ga lahko razdelimo na 3 dele. V prvem delu (<80% Lmax) je mišica zelo skrajšana in prečni mostički (zunanja modra črta ter vmesna oranžna) niso optimalno postavljeni. V drugem delu (med 80-120%) je dolžina najbolj optimalna. Vzpostavljenih je lahko največ prečnih mostičkov in mišica je v določenem kotu sklepa najmočnejša. To v praksi pomeni, da ko popolnoma skrčite komolec, se nahajate v prvi tretjini grafa, ko komolec popolnoma iztegnete pa v zadnji. Nekje vmes se nahaja položaj druge tretjine grafa. Pridobljeno iz: http://classes.midlandstech.edu/carterp/Courses/bio210/chap09/210_figure_09_22_labeled.jpg

Aktivna insuficienca je nezmožnost večsklepne mišice da razvije učinkovito napetost. Le-tej se terapevti izogibajo, saj pri manualnem mišičnem testiranju ne dajejo optimalnih rezultatov.

 

Uporaba v treningu moči

Pri aktivni insuficienci je sklep postavljen v tak položaj, da je mišica, ki teče preko njega že v osnovi skrajšana. Sigurno ste že bili v kakšnem fitnes centru, kjer imajo napravi stoječega in sedečega dviga na prste. Trenažer sedečega dviga na prste izkorišča princip aktivne insuficience in tako poudarja aktivacijo različnih mišic v primerjavi s stoječim dvigom na prste. Podoben primer lahko podamo tudi pri troglavi iztegovalki komolca, kjer je dolga glava večsklepna. Če nadlaket postavimo v zaročenje (izvajamo vajo »triceps kickback«), bo dolga glava zmožna manjše produkcije moči. Ravno obratno bo, če roko postavimo v vzročenje ter jo raztegnemo preko ramenskega sklepa. Mišica bo zaradi funkcionalnega podaljšanja lahko razvila višjo napetost.

Uporaba aktivne insuficience je bolj smiselna v rehabilitaciji pri kinezioterapiji pri jačanju mišic, kakor pri trenažnem procesu vrhunskega športnika. Terapevtom je lahko v pomoč pri uspešnejši oziroma hitrejši rehabilitaciji.

 

V razmislek

Poskusi ugotoviti, katera tretjina grafike prikazuje aktivno insuficienco pri večsklepni mišici.

 

Jure Kolar
Kineziolog