Ko se človek odloči znanost predstaviti javnosti v obliki knjige, se redkokdaj konča dobro. Najpogosteje je vsebina pristranska in nepopolna. A ti dve stvari uspe ugotoviti le nekdo, ki področje odlično pozna in je torej nekdo, ki mu knjiga pravzaprav ni namenjena. Nevednemu bralcu pa na koncu v spominu ostanejo podatki, ki z znanostjo nimajo veliko skupnega. Knjiga Alexa Hutchinsona z naslovom Endure, je vse prej kot to. Je knjiga, iz vsebine katere se lahko učijo ne le nevedneži, temveč tudi znanstveniki.
Alex Hutchinson spada v množico ljubiteljev teka. Ima tudi doktorat iz fizike iz prestižne univerze v Cambridgu, a poklica fizika ni nikdar opravljal. Dolga leta je pisal za priznano revijo Runner’s World, pisal je tudi za New York Times, trenutno pa piše za Outside magazine.
Endure: Mind, Body and The Curiously Elastic Limits of Human Performance je knjiga o tem, kaj pravzaprav omejuje človekovo zmogljivost. Zakaj človek ne more preteči maratona pod dvema urama? Zakaj se človek pravzaprav utrudi med fizično aktivnostjo?
Zgodba se začne in konča v Monzi, kjer je lansko leto Elliot Kipchoge skupaj z ekipo multikorporacije Nike poskušal maraton preteči v manj kot dveh urah. Kipchoge je iztisnil vse, kar je lahko, a vendarle mu je zmanjkalo nekaj sekund, da bi spisal novo poglavje v teku na maratonski razdalji. A glej ga zlomka, v cilju ni padel po tleh, temveč se je veselil s svojo ekipo. Dejstvo je, da ni šel do konca. Ni šel do točke, ko bi telo umrlo. In ravno to vprašanje bega znanstvenike že vsaj stoletje. Že nobelov nagrajenec A.V. Hill je predvidel, da ima človek vgrajen nekakšen centralni regulator (central governor), ki omejuje človekovo zmogljivost. To teorijo je kasneje nadgradil kontroverzni, a eden najbolj citiranih vadbenih fiziologov vseh časov, Tim Noakes, ki je predvidel, da je vzdržljivost omejena na ravni možganov z namenom, da se prepreči smrt.
A vsi znanstveniki s to teorijo niso najbolj zadovoljni in nad njo navdušeni. Hutchinson je nekaj let potoval od laboratorija do laboratorija ter po športnih prireditvah in arhivih, da bi pridobil jasen vpogled v to, kaj se dejansko dogaja v telesu med naporom. Uspelo mu je napisati izvrstno knjigo, v katero je vključil zanimive zgodovinske zgodbe s področja raziskovanja ter dosežkov številnih športnikov.
V zgodbo sta, zanimivo, vključeni tudi dve Slovenki – Petra Majdič z epsko preizkušnjo na Olimpijskih igrah v Vancouvru in Sara Isaković kot dobitnica olimpijskega odličja in raziskovalka s področja psihologije.
Pri pisanju knjige je sodelovala večina najboljših vadbenih fiziologov moderne dobe in bralcu ponuja edinstven vpogled v raziskovanje iz različnih področij športne znanosti. Od psihologije pa vse do dogajanja na celični ravni.
Knjigo priporočam v branje slehernemu posamezniku in upam, da bo nekoč prevedena v slovenski jezik, saj si to nedvomno zasluži.
Tim Podlogar
Kineziolog
