Osnove ciklizacije ali kaj je makro, mezo in mikrocikel

Foto: coachendurancesports.com

Športniki in rekreativci navadno trenirajo z določenim ciljem v mislih. Pa naj bo to izguba telesne mase, prekolesarjen Maraton Franja ali pretečen Ljubljanski maraton. Grki so že davno nazaj trening skrbno načrtovali. Danes pa je jasno, da je trening najučinkovitejši, če je razdeljen v posamezne faze in če trening ves čas variira. Temu procesu navadno rečemo periodizacija oziroma ciklizacija vadbenega procesa.

Foto: coachendurancesports.com
Foto: coachendurancesports.com

V nadaljevanju bom uporabljal izraz ciklizacija, saj je bolj slovenski kot pa periodizacija, pomen pa je enak.

Oče ciklizacije je Matveyev, ki je ciklizacijo ubesedil v šestdesetih letih prejšnjega 20. stoletja. Ciklizacija je v osnovi sestavljena iz makrocikla, mezociklov, mikrociklov in posameznih vadbenih enot. Grozni izrazi, kajne? Kmalu ne bodo več …

 

Makrocikel

Vzamimo si primer športnika, ki se pripravlja na smučarsko-tekaški maraton, ki bo potekal čez približno eno leto. Makrocikel predstavlja obdobje do vrhunca sezone (v individualnih športih) in konca sezone (smučarski skoki). Navadno traja eno leto, lahko pa je tudi krajši ali daljši. Daljša enota od makrocikla je lahko olimpijski cikel, sploh v športih, kjer so olimpijske igre najpomembnejše tekmovanje, medtem ko osnova za makrocikel predstavlja svetovno prvenstvo. Poenostavljeno je torej makrocikel čas, ki ga imamo na voljo do našega cilja sezone. V primeru našega tekača torej približno eno leto.

Mezocikel

Ko imamo pred sabo makrocikel, najboljše da v obliki koledarja, vanj vnesemo še morebitna druga tekmovanja. Nato makrocikel razdelimo na posamezna obdobja, s posebnim ciljem razvoja določenih gibalnih sposobnosti. Recimo, da želimo povečati mišično maso, s čimer bomo izboljšali predispozicije za razvoj večjih sil (smučanje). En mezocikel bo tako predstavljal vadbo za povečanje mišične mase, trajal pa bo recimo 4 mesece. Podobno storimo na začetku sezone v pripravljalnem mezociklu, ko se po počitku ponovno vključujemo v vadben proces. Dolžina mezocikla je odvisna od časa, ki ga imamo na voljo in od tega, koliko časa potrebujemo za razvoj določenih sposobnosti.

Zagovorniki takšnega načina ciklizacije namreč zagovarjajo idejo, da ne moremo razvijati vseh sposobnosti hkrati, temveč da je najučinkoviteje, če vsako sposobnost razvijamo posebej.

 

Mikrocikel

Mezocikel zopet razdelimo na posamezne dele, navadno so ti dolgi en teden in posamezen teden tako imenujemo mikrocikel. V kolikor razvijamo recimo splošno vzdržljivost in delamo dolge kolesarske ture, vsak mikrocikel ne izgleda enako. V teoriji naj bi prve tri tedne stopnjevali trajanje ali intenzivnost oziroma, po domače, tedni naj bi bili vedno bolj naporni. Četrti teden pa obremenitev zmanjšamo in tako omogočimo regeneracijo. In potem zopet ponovimo, dokler ne zaključimo posameznega mezocikla.

Vadbena enota

Mikrocikli so sestavljeni iz posameznih vadbenih enot. Lahko imamo eno ali več njih dnevno, odvisno od časa in ciljev. Kako bodo sestavljene vadbene enote je seveda odvisno od tega, v katerem mezociklu in katerem mikrociklu se nahajamo. In tudi tukaj, podobno kot pri mikrociklu, navadno ne delamo vsak dan enako, temveč trening malo variiramo. Recimo torkov trening je lahko težji kot ponedeljkov, sredin je polovični, četrtek in petek ter sobota so zopet malce bolj težavni, medtem ko je nedelja prosta, oziroma namenjena sprostitvenim tehnikam.

 

Matveyev model ciklizacije se v zadnjih letih velikokrat kritizira, saj v nekaterih športih ni dovolj časa za razvoj posameznih sposobnosti in je potrebno delati ves čas, recimo pri nogometu, kjer je sezona zelo dolga. Poleg tega nekateri znanstveniki trdijo, da ne gre toliko za samo načrtovanje po fazah, temveč bolj za to, da telo ves čas dražimo z različnimi dražljaji in da bi do podobnih rezultatov lahko prišli, če bi treninge ves čas spreminjali in se ne ozirali na posamezne vadbene enote. Kakorkoli, tudi sam se strinjam z nekaterimi kritikami in sem mnenja, da je za vrhunski rezultat potreben malce bolj napreden način treninga. A v primeru rekreativnega športa je Matveyev model daleč najprimernejši, saj je relativno enostaven.

Kakorkoli že, Matveyev model je najbolj znan in sedaj ga poznate tudi vi.

 

Tim Podlogar
Kineziolog