Je 5 obrokov dnevno res nuja?

Nekateri prehranski »strokovnjaki« svetujejo ljudem, ki želijo shujšati, da jedo manjše porcije vsaj petkrat dnevno. S tem naj bi dosegli redukcijo lakote ob zmanjšanem dnevnem vnosu kalorij. A stvari še zdaleč niso tako preproste. Ali pa zapletene – kakor želite.

Foto: allthe2048.com
Foto: allthe2048.com

Cilj vsake shujševalne diete je telo spraviti v kalorični deficit. To pomeni, da telo v dnevu porabi več energije, kot pa je zaužije. Gre za, na papirju, zelo enostavno rešitev. Problem pa nastane v praksi, saj je vnos hranil močno reguliran z občutkom lakote in sitosti. In če želimo shujšati, se moramo po vsej verjetnosti spoprijeti z občutkom lakote.

Da pa bi občutek lakote preprečili, oziroma ga zmanjšali na kar najnižjo raven, dietetiki priporočajo raznorazne rešitve. S strani medicine podprta shujševalna dieta naj bi vsebovala več kot tri obroke dnevno. Zajtrk, kosilo in večerja po njihovem nikakor niso dovolj. Imeli naj bi veliko več obrokov – vsaj pet. Četudi se zdi to na prvi pogled morda nesmiselno, saj je naš cilj izguba mase in ne pridobitev, ima ta teorija vendarle neko teoretično osnovo. V kolikor v telo večkrat vnašamo majhne obroke večkrat na dan, bi naj bila gibanja sladkorja in inzulina v krvi veliko manj izrazita kot ob manj pogostih in večjih obrokih. Z večimi manjšimi obroki naj bi tako reducirali lakoto in omogočili telesu, da hujša.

Žal (ali pa za koga na srečo) je to le teorija. Nedavno narejeni meta-analizi (Raynor in drugi, 2015 in Schoenfeld, Aragon in Krieger, 2015) so v dveh neodvisnih analizah več kot 30 študij pokazali, da število obrokov nima statistično značilne povezave s telesno sestavo.

Videti je torej, da gre pri številu obrokov za osebno odločitev. Izberemo torej možnost, ki nam bolj ustreza. V kolikor smo celo življenje vajeni jesti trikrat dnevno, ni to nikakršen problem. Tudi, če želimo izgubiti telesno maso.

Kaj pa zajtrk? Če smo vajeni, da ga ne jemo in če zjutraj nismo lačni – zakaj bi ga potem jedli? Kaj pa otroci? Raziskave resda kažejo, da morajo otroci zjutraj jesti zajtrk, če želijo biti v šoli skoncentrirani, a moramo te rezultate jemati malce z rezervo. Če je otrok lačen, bo imel slabšo koncentracijo. Dejstvo. Če otrok ne bo lačen, ne bo problema. In če zjutraj vzamemo zajtrk lačnemu otroku, potem nastane problem. Če pa mu zjutraj ne paše jesti, je šolska malica lahko čisto dober prvi obrok (če jo seveda poje).

Seveda pa zgornje ugotovitve nikakor ne veljajo za športnike in telesno relativno aktivne ljudi, ki imajo drugačne energijske in hranilne potrebe kot običajna populacija. A o tem kdaj drugič.

 

Tim Podlogar
Kineziolog

Raynor, H. A., Goff, M. R., in Chen, G. (2015) ‘Eating frequency, food intake, and weight: A systematic review of human and animal experimental studies’, Frontiers in nutrition, 2 (38).

Schoenfeld, B. J., Aragon, A. A., in Krieger, J. W. (2015) ‘Effects of meal frequency on weight loss and body composition: a meta-analysis’, Nutrition reviews, 73 (2), str. 69-82.