Dopinških afer je bilo v zadnjih dveh desetletij ogromno, največji sta gotovo povezani z Armstrongom in ruskimi atleti. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti na številne slovenske športnike, ki so bili obtoženi jemanja prepovedanih substanc in nekatere, medijsko manj znane afere. Bryan Fogel je sprva želel posneti film o tem, kako lahko on, rekreativni športnik izboljša svoj rezultat s pomočjo prepovedanih poživil, a kmalu se je znašel tik ob drami, ki se je odvijala pred Igrami v Riu in ki je zadevala ruske športnike.
Fogel zgodbo začne s pripovedjo, kako se je udeležil ene izmed najtežjih kolesarskih prireditev za amaterije Haute Route. Gre za sedemdnevno preizkušnjo v Franciji, v kateri se amaterski kolesarji prelevijo v profesionalce in svoje telo postavijo na veliko preizkušnjo. Prvo leto je tekmoval čist. Sledilo je obdobje priprav na drugo preizkušnjo, na kateri je nameraval tekmovati dopingiran. Dopingiran, a v stanju, da ga, v kolikor bi prišlo do dopinških testiranj, ne bi dobili. Igle so postale Foglov vsakdan. Pri tem je spoznal Grigorya Rodchenkova, direktorja protidopinškega laboratorija v Moskvi, ki mu je pomagal pri eksperimentu. Preizkušnjo v naslednjem letu je Fogel končal veliko slabše kot prvo leto. A zgodba se tu šele začne.
V tistem času je izbruhnila Ruska dopinška afera o tem, kako so si njihovi športniki s pomočjo dopinga pomagali priti do številnih odličij. Rodchenkov je bil v tej zgodbi seveda vpleten in kaj kmalu je viselo njegovo preživetje na nitki. Fogel mu je pomagal priti v ZDA, kjer je Rodchenkov začel razkrivati in pojasnjevati, kaj vse je počela Rusija, da bi svetu pokazala, kako športno močni so.
Dokumentarec, ki ga resnično ne smete zamuditi!
A zgodba se nadaljuje in ne bo najbrž nikdar končana. Jasno je, da so se kolesarji dopingirali pred Armstrongom in po njem. Da so bili dopingirani tudi v njegovem času in da kolesarjenje ni bil čist šport. A danes, nekaj let kasneje mnogi optimisti mislijo in verjamejo, da je kolesarjenje čisto. Vsako leto se sicer pojavi nekaj grešnikov, navadno drugoligaških kolesarjev. In če smo natančni, je bilo enako tudi v času Armstronga. Na dopingu padejo tisti, ki niso dovolj pametni. Tisti, ki nimajo dovolj sredstev, da plačajo strokovnjake, ki pretentajo dopinške teste. In če lahko goljufajo Rusi, lahko goljufajo tudi ostali. In to najbrž tudi počnejo.
Športniki, za katere navijamo so, verjetnost je velika, dopingirani. Na žalost.
Šport je igra milijonov, igra ugleda in slave. Cilj upravičuje sredstva. Vse je dovoljeno. Igra je umazana.
Vadba je dobra za človeka. Pomaga pri ohranjanju zdravega organizma, spopadanju s stresom. Šport in vadba sta dva različna pojma in ju ne smemo enačiti.
Tim Podlogar
Kineziolog