Novinarji in športni navdušenci se sprašujejo, v katero smer se bo razvijal vrhunski šport in na kakšen način bodo športniki izboljševali rezultate. Bo to oprema, prehrana, doping ali le spremenjen način treniranja? Prepričan sem, da bo vsega po malem, četudi si dopinga v vrhunskem športu še zdaleč ne želimo.
Le kje so tisti časi, ko so kolesarji merili svojo kvaliteto treninga le s prekolesarjenimi kilometri in urami na neudobnem sedežu? Ti časi so daleč zadaj. Danes ure niso več pomembne, niti prevoženi kilometri ali višinski metri. Vse, kar šteje je, vsaj po mojem prepričanju, trening po meri posameznika. Uspehi Tine Maze so zgleden primer individualizacije športnikovega trenažnega procesa. Celotna ekipa je delala za potrebe ene športnice ter se ji prilagajala v vsaki sekundi. Posebej zanjo so proizvajalci izdelovali opremo, ekipa pa hrano pripravljala samo zanjo in po njenih željah in potrebah. Tudi delo v fitnesu in na snegu je potekalo samo z enim ciljem, izboljšati stvari, ki so slabe in ohranjati stvari, ki delujejo.
A četudi se zdi logično, da je vsak človeški organizem nekaj edinstvenega, kar mnogi tako radi poudarjajo, rekreativni športniki še vedno trenirajo popolnoma napačno. Na internetu iščejo programe treningov, s katerimi so do uspeha prišli največji asi ter kupujejo trditve proizvajalcev opreme in prehrane o zmožnostih njihovih izdelkov.
Tako enostavno ne gre. Telo je potrebno poslušati in z njim delati preudarno. Zavedati se je potrebno, da je počitek del treninga in popolnoma enako pomemben kot drugi del – napor. Eno brez drugega ne gre. In vsak posameznik potrebuje posebno razmerje med enim in drugim, če želi kar najbolje napredovati. Podobno ima vsak posameznik šibke in močne točke. Če vzamemo na primer kolesarja, bo imel nekdo odlične sposobnosti za vožnjo na dolge in relativno položne vzpone, a slabo sposobnost za vožnjo v strm vzpon. Je za to osebo torej dobro, da trenira enako kot kolega, ki mu dolgi vzponi ne delajo problemov? Gotovo ne.
In v svetu vrhunskega športa, da o rekreativnem športu ne govorim, ni dveh oseb z enakimi sposobnostmi in posledično enakimi zahtevami v trenažnem procesu.
Kam bo šel torej šport? V individualizacijo. Športniki bodo vedno več trenirali sami po vnaprej določenih in samo zanje prilagojenih trenažnih programih. Le tako bodo iz svojega telesa iztisnili največ. Pa to ne velja le za sam trening, enako bo veljalo tudi za prehrano. Časi, ko so kolesarji ves čas trenirali skupaj in skupaj vozili “runde” so žal za nami.
Sestavni del treningov bodo postala tudi vedno bolj pogosta testiranja, saj le s pravilno zasnovanimi testiranji lahko ugotavljamo ali je nekdo napredoval ali ne in ali potrebuje več ali manj počitka. In ne, ni potrebno, da gre za draga testiranja v laboratoriju, sploh kadar govorimo o rekreativnem športu. Testiranja so lahko relativno enostavna in prav tako učinkovita kot laboratorijska.
V ekipi KINEZIOLOG vam lahko ponudimo individualiziran program vadbe, vas stestiramo ter nadziramo in prilagajamo vadben proces. V kolikor resnično želite postati boljši ne nasedajte “strokovnjakom”, ki vsakemu športniku ponudijo enak program, ki naj bi deloval za trenutnega svetovnega prvaka. Vi ste drugačni, vi ste edinstveni. Zapomnite si to!
Tim Podlogar
Kineziolog
Foto: Shinichiro Tanaka/AP