Pozdravljeni! Moje ime je Blaž Grmek in sem avtor Blaževega bloga. Po Timovem zgledu bom odslej na tem spletnem portalu tudi sam z vami delil svoje misli. Naj se najprej predstavim. Sem študent 1. letnika magistrskega študija Dietetike na Fakulteti za vede o zdravju. Za mano je prvi teden študijskih obveznosti, ki sem ga poskušal produktivno izkoristiti in med drugim se je porodila ideja o pisanju bloga.
Namen bloga ni pametovanje in soljenje pameti. Ne vem namreč vsega in tudi vsega nikoli ne bom vedel. Imam pa iskreno željo, da spodbudim razmišljanje bralcev in morda pozitivno doprinesti k osebni rasti in razvoju. Trudil se bom, da sama vsebina ne bo suhoparna, ter da bo vsak članek imel vsaj eno sporočilo. Odprt sem tudi za predloge, izboljšave, ter kritike.
Kako pogosto bom objavljal članke? Hmm, po pravici povedano, ne vem. Želja je objaviti vsaj 1-2 članka na mesec. Morda več, morda manj. Bom videl, kaj vse mi bo v času študija padlo na pamet.
No, pa pojdimo na tematiko s katero bom otvoril svoj blog.
Osnovna ideja za prvi članek na blogu je bila predstaviti svoje zaključno delo, ki sem ga opravil na dodiplomskem študiju na Fakulteti za vede o zdravju, smer prehransko svetovanje – dietetika. Vendar. Preden zaidemo v malo bolj strokovne vode, bi vam rad na kratko predstavil zgodbo mojega osebnega razvoja in kaj mi je le to prineslo v nadaljevanju.
Ob koncu drugega letnika so bile moje misli že usmerjene v zaključek študija (ne glede na opis nadaljnje zgodbe sem sam študij vzel precej resno), zato sem začel razmišljati o sami temi diplomske naloge, ki se je kasneje na pobudo somentorja doc. dr. Tima Podlogarja sprevrgla v zaključno projektno nalogo.
Predvidevam in verjamem, da velika večina študentov svoje študijske obveznosti opravlja (je opravljalo) v precejšnji »coni udobja«. Enako je veljalo tudi zame. Enostavno povedano je to pomenilo, da sem si za dosego cilja (v mislih imam izdelavo seminarskih nalog in ne izpitov, ter ostalih obveznosti na faksu) izbral lažjo pot. Izbiral sem teme, o katerih sem že nekaj vedel, oziroma sem jih pogosto zasledil v objavah določenih slovenskih strani o prehrani (npr. Kineziolog.si) za katere sem menil/menim, da so bile dovolj strokovne za dober osnutek. Saj veste kaj želim povedati. Nisem rabil kaj veliko migniti oziroma porabiti časa, da je bil z dobro osnovo izdelek končan. Večina člankov pod objavami citira vire (seveda s tem ne mislim nič slabega), kar lahko prihrani velik del časa, ki bi ga porabil ravno za iskanje ustreznega vira. Ko skupaj zberete več kot en članek, pa se število virov kar samo od sebe začne vztrajno polniti. Za samo iskanje dodatnega gradiva se je zato precej težje motivirati, predvsem, če so na faksu prisotne še dodatne obveznosti.
Po naravi raje govorim kot pa pišem, zato mi je bilo samo nastopanje vedno užitek. Tudi samo seminarsko nalogo sem po navadi predstavil brez večjih težav. Sliši se precej super, kajne?
Po enakem načelu je bil plan narediti tudi samo diplomsko nalogo. Se pravi, poiskati veliko literature na temo, ki me seveda zanima, vendar mi ne bo vzela precejšnjega časa za samo izdelavo. No »ustrelila« me je puščica, in ne, ni bila Amorjeva. Ne vem kakšna, menim pa, da je bila na pravem mestu, s konkretnim namenom.
Sprememba se je zgodila že pri razmišljanju o izbiri teme naloge. Najprej je bil namen pisati o prehranskih dopolnilih, saj je bila to tema, o kateri sem imel osnovo že spisano. O tem sem namreč že pisal v eni izmed seminarskih nalog. Prav tako sem se ob njej počutil lagodno (seveda se danes zavedam, da moram tudi na to temo pridobiti še kar nekaj znanja in izkušenj), ker sem vedel, da je na omenjeno temo tudi že spisano kar nekaj strokovne literature. Vendar. Naključno sem naletel na kratek članek o periodizaciji prehrane. Ob nadaljnjem raziskovanju sem ugotovil, da je to eden izmed redkih člankov napisanih v našem »prostoru«. Prav tako sem iz radovednosti opravil hiter pregled tuje literature. Rezultat je bil precej podoben.
Zamišljene teme naloge (pišem v množini, ker so se na seznamu še vedno znašla prehranska dopolnila) sem poslal mentorici viš. pred. dr. Tadeji Jakus. Po dogovoru in mojem tehtnem razmisleku sem idejo o prehranskih dopolnilih opustil in začel razmišljati samo o periodizaciji prehrane in možnih izboljšavah z vidika raziskovanja. Zgodbo bi seveda lahko še dodatno razvlekel. Vendar bom raje prešel na bistvo.
Kot že omenjeno sem imel somentorja, ki ga je k sodelovanju (seveda, tudi nam mojo željo) povabila mentorica. Sama tema je bila področje, na katerem deluje Tim vsakodnevno, zato izbira primernega somentorja ni bila težka. S Timom sva sodelovala predvsem pri raziskovalnem (praktičnem) delu zaključne projektne naloge, ki je trajalo 14 tednov (lahko vidite, da precej več od »začetnega plana«). V času sodelovanja z mentorico in somentorjem sem pridobil ogromno novega znanja (ne samo s področja periodizacije prehrane, temveč tudi dela z ljudmi, specifičnimi težavami itd.). Izkušnje sem nato ob sočasnem delanju na zaključni nalogi nadgrajeval še skozi praktično usposabljanje, ki sem ga opravljal pod mentorstvom Tima v Human Performance Centre-u.
Po opravljenem praktičnem usposabljanju sem na veliko veselje prejel povabilo za nadaljnje delo v ekipi Human Performance Centre-a. Celotna ekipa po mojem mnenju predstavlja dobro strokovno sredino (raziskovanje, kritično razmišljanje itd.) in ustrezno podporo, ter še marsikaj, kar mi pomaga oziroma nam bo pomagalo pri razvoju in delu s strankami.
Nauk zgodbe. Prepričan sem, da bi ob izbiri drugačne teme z sicer precej manj dela, bila moja pot danes drugačna. Verjamem, da se z vztrajnostjo in delom pride do zastavljenih ciljev. Zato si ne pozabite vzeti časa zase in za svoje sanje! Saj še veste, kako je naslov članka, kajne? Trdo delo in vztrajnost!
Naslednjič pa se lotim podrobnejšega opisa teme zaključne projektne naloge. Na enostaven, vendar strokoven način, vam bom skušal prikazati svoje delo, ki ga med drugim opravljam tudi sedaj. Takrat boste izvedeli tudi kako smo periodizacijo prehrane obravnavali v bolj specifični smeri. Seveda, hočem povedati, da naslov ni bil Periodizacija prehrane, temveč … No, počasi. Naslov, ter samo vsebino vam razkrijem v naslednjem članku.
Blaž Grmek, dietetik
