Skozi zadnjih nekaj desetletjih se je ponudba hrane v zahodnem svetu precej spremenila. Vnos procesirane hrane je veliko večji kot je bil v preteklosti. To je povezano tudi z višjo pojavnostjo debelosti. V nadaljevanju o tem, zakaj je to lahko eden izmed pomembnih dejavnikov za razvoj debelosti.
Neprocesirana hrana, karmor sodijo polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava ter ostala nepredelana hrana, je danes na trgovinskih policah v manjšini. Četudi procesirana hrana zahteva več tehnološke obdelave, je navadno ta najcenejša od nepredelane. Če temu dodamo še dejstvo, da je procesirano hrano enostavneje pripraviti in da je velikokrat njen okus veliko prijaznejši, ne čudi, da ljudje uživamo veliko več procesirane hrane kot v preteklosti.
Nedolgo nazaj smo govorili o človekovi porabi energije ter njenih komponentah. Ena izmed pomembnih komponent je tudi termični učinek hrane. Gre za energijo, ki jo porabimo na račun presnove in v teoriji predstavlja 5-10 odstotkov dnevne porabe energije.
Pred nekaj leti so ameriški znanstveniki ugotavljali vpliv stopnje procesiranosti hrane na porabo energije po zaužitju obroka. Udeleženci so zaužili dva različna sendviča, ki sta bila podobne sestave makrohranil (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe), razlikovala pa sta se po stopnji procesiranosti. Bodisi je šlo za polnozrnat kruh in nepredelan sir ali bel kruh in predelan sir. Oba sta vsebovala tudi enako količino energije.
Raziskovalci so 6 ur po zaužitju obrokov ugotavljali, kako siti so bili udeleženci po zaužitih sendvičih ter merili porabo energije, torej termični učinek hrane.
Ugotovili so, da ni bilo nobene razlike v sitosti. Udeleženci niso bili prav nič bolj lačni, če so zaužili procesiran sendvič.
Zanimivo, razlikovala pa se je poraba energije po obroku. V primerjavi z mirovanjem, so udeleženci porabili več energije po zaužitju manj procesiranega sendviča. V šestih urah po zaužitju so tako porabili skoraj 50% več energije, ko so zaužili sendvič iz polnozrnatega kruha. Z drugimi besedami povedano, samo za njegovo “prebavo” so porabili okoli 20% celotne energijske vrednosti sendviča.
Vse to govori o tem, da štetje kalorij ni vse in da je uživanje nepredelane hrane bolj priporočljivo predvsem za tiste, ki imajo težavo s previsoko telesno maso.
Tim Podlogar
Kineziolog
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2897733/
Barr, S.B. in Wright, J.C. (2010). Postprandial energy expenditure in whole-food and processed-food meals: implications for daily energy expenditure, Food & Nutrition Research
