Če bi morali danes priporočiti vadbo, bi vas najbrž napotili v KinVital. Tam delujejo mladi kineziologi in s svojim znanjem že nekaj let mnogim pomagajo postati vitalni ali pa to stanje le ohranjati. Pogovarjali smo se z Lukom, enim izmed ustanoviteljev KinVital-a. »KinVital nismo samo naprave, ampak smo ljudje, ki se trudimo ljudem ponuditi tisto kar potrebujejo.« Z Lukom sva spregovorila o njihovih začetkih, vlogi kineziologov v vadbenem procesu ter o vadbah za različne populacije.
Si del mlade ekipe KinVitalovcev, ki svoje kineziološke storitve predaja prebivalcem Ljubljane in njene okolice. Nam lahko na kratko predstaviš delovanje KinVital-a?
KinVital je nastal kot, recimo temu, kar pogumna ideja mladih študentov tekom študija kineziologije. Ravno v aprilu bo od tega minilo že 4 leta. Osnovna ideja ostaja dokaj enaka že od začetka, je pa res, da je bilo potrebnega nekaj časa, da smo jo uspeli prenesti v prakso. Ker smo bili ob začetku še precej mladi (21 do 23 let), smo se tudi mi morali še veliko naučiti in se še vedno se učimo iz dneva v dan. Torej ideja je bila na trg postaviti naše kineziološko znanje. Želeli smo malce bolj ciljno usmeriti vadbe za, recimo temu, »zdrave posameznike«, še bolj pomemben pa se nam je zdel naš doprinos na področju vadb po poškodbah, pri določenih kroničnih težavah, vadb za kronične bolnike in pa pripravi rekreativnih ter tudi vrhunskih športnikov. Torej tam, kjer je potreben bolj načrten in primerno strukturiran vadbeni proces. Sam menim, da smo še vedno precej na začetku svoje poti, saj nas v prihodnosti čaka še veliko izzivov.
Najbrž ne bom pretiraval, če rečem, da se je v zadnjih letih v Sloveniji odprlo več kot 100 fitnes centrov. Zakaj bi nekdo izbral vadbo pri vas in ne v fitnes centru?
Verjetno se jih je tudi okoli 70 zaprlo v tem času (smeh, op. a.), ampak ja, to je normalen proces v poslu. Zakaj torej mi in ne fitnes? Sam proces vadbe v fitnesu je zame precej bolj brezoseben, bolj masoven in zahteva že kar veliko predznanja, če želimo iz vsega skupaj dobiti ven želeni rezultat. KinVital pa nismo samo naprave, ampak smo ljudje, ki se trudimo ljudem ponuditi tisto kar potrebujejo. Naši glavni cilji so pravilna usmeritev strank, vodenje skozi vadbeni proces in sprotno posredovanje znanja, tako da postajajo bolj vadbeno samostojni in da vsaj površinsko razumejo, zakaj kaj izvajajo. Poleg tega pa je v ozadju še skupnost, ki je za nas ena od ključnih stvari. Da se ljudje pri nas počutijo kot del skupnosti, ki poleg vadb skupaj hodi na izlete, teke … Torej da se vse skupaj ne konča ob koncu vadbene ure, ampak nas druži več kot le tiste 2 ure vadbe na teden. Če na kratko vse skupaj povzamem, menim, da se za nas odločijo predvsem ljudje, ki potrebujejo prilagojen program vadbe ali pa tisti, ki si želijo bolj ciljno usmerjeno vadbo. Poleg tega pa jih pritegne tudi bolj oseben pristop, kjer se trudimo posvetiti vsakemu posamezniku.
Komu zaupati – osebnemu trenerju v fitnesu z opravljenim nekajdnevnim izobraževanjem ali kineziologu?
Na prvo žogo bi seveda rekel kineziologu, saj je širina vsebin tekom študija mnogo večja in je pogled kineziologa lahko precej širši. Vendar nikoli ni vse belo in črno, zato bi bilo precej neodgovorno reči, da kineziologi pa vse vemo in znamo. Je zagotovo tudi nekaj osebnih trenerjev, ki so svojo pot začeli po nekaj dnevnem izobraževanju, vendar so z leti pridobili veliko znanja, ki ga tudi sam z veseljem prebiram. Je pa res, da so takšni porabili na svoji poti precej več časa za izobraževanje, kot le nekaj dni. So pa verjetno osebni trenerji s takšnim znanjem bolj izjema kot pravilo. Na koncu je tako, da se mora vsak sam dokazati in verjamem, da bomo v prihodnjih letih uspeli dokazati, kje je naš kineziološki doprinos družbi nepogrešljiv in s tem zgradili pravo zaupanje v širši skupnosti.
Kaj bi priporočil nekomu, ki je v zadnjem času precej zanemaril svoje telo – pridobil odvečne kilograme in se zelo malo gibal? Kako naj se loti aktivnosti?
Postopnost je tukaj zagotovo ključ. Problem se pogosto pojavi, ker imajo takšni posamezniki občutek, da morajo sedaj nadoknaditi še vse za nazaj. Tega se preprosto ne da in to vodi samo v utrujenost, poškodbe … in nato ponovno opustitev telesne aktivnosti. Se pravi ni potrebno že v prvem tednu priti do nivoja, kjer bi zadostili smernicam glede telesne aktivnosti. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Predvsem je nujno, da telesna aktivnost postane stalnica našega vsakdana. Za velik del lahko poskrbimo sami. To pomeni, da smo dovolj aktivni pri transportu v službo, trgovino, šolo … Ni pa samo hoja tista, ki nam omogoča zdravje, zato je priporočljivo poskrbeti tudi za vadbo, ki je še nekoliko bolj načrtno usmerjena, predvsem s področja moči, ki je pogosto precej zapostavljena. Torej naj posameznik stremi predvsem k spremembi načina življenja in ne nekakšni »instant« rešitvi za naslednja 2 meseca, potem pa spet na stara pota neaktivnosti.
Se ti zdi, da bi morala biti telesna aktivnost v Sloveniji bolj popularizirana, predvsem tista kvalitetna – pod vodstvom izkušenih kineziologov? Kaj bi to prineslo ljudem, pa tudi državi?
Telesna dejavnost je po mojem mnenju v Sloveniji kar popularizirana, je pa res, da se vse skupaj nekoliko regijsko razlikuje. Ampak ravno v teh, recimo temu, šibkejših predelih Slovenije, kar se tiče telesne aktivnosti, je verjetno priložnost za prodor kvalitetne kineziološke ponudbe. Glede kvalitete se bomo morali kineziologi izkazati predvsem sami. V slovenskem prostoru smo še dokaj zeleni, zato je ključno dobro delo in verjamem, da smo na pravi poti. Predvsem je ključno, da najdemo svoj prostor na trgu. Menim pa, da je povpraševanja po naši dejavnosti dovolj. Naš doprinos vidim zlasti na malce bolj specifičnih vadbah, kjer ni edini cilj vadbe zgolj zabavna koreografija, ampak je to načrtno delo za končen rezultat. Naše delo je podobno vadbeno oskrbo, kot so jo pogosto deležni samo vrhunski športniki, nuditi tudi ostalim ljudem. Pa naj bo to na področju vadbe po poškodbah, vadbe pri kroničnih bolnikih ali pa izboljšanju določenih gibalnih sposobnosti. S tem bi lahko pomagali tudi državi, saj bi ob usklajenem delu s zdravniško ter zdravstveno stroko lahko pomembno vplivali na zmanjševanje bolniškega staleža, ki je posledica bolečin v sklepih, hrbtenici, mišičnih poškodb …
Se nameravate v prihodnosti širiti tudi izven Ljubljane?
Zaenkrat smo prisotni na dveh lokacijah, in sicer v Ljubljani ter Domžalah. V prvi fazi je cilj še nekoliko izboljšati našo prisotnost v Ljubljani, kjer bi radi malce nadgradili svojo kineziološko dejavnost. Drugih lokacij pa trenutno ni v načrtu. Je pa zagotovo prisotna želja, da bi še nadgradili svojo ponudbo ter še izboljšali sodelovanja s preostalimi sorodnimi strokami. Na ta način bi lahko tvorili dobro ekipo, ki bi bila v podporo vsem, tako povsem običajnim ljudem, kot tudi športnikom s katerimi sodelujemo. Primarni cilj pa še naprej ostaja zagotavljati kvalitetno ponudbo ter biti pri delu v stiku s svetovnimi smernicami.
Na nas se mnogokrat obrnejo ljudje z različnimi težavami. Izmislil si bom en primer – 55-letnega gospoda občasno boli hrbet. Je kineziolog tisti, na katerega se lahko obrne?
Če se bolečine pojavljajo že dlje časa, je zagotovo priporočljiv tudi obisk pri zdravniku, da se izključijo kakšne manj pogoste možnosti. V primeru pa da gre za povsem nespecifične kronične bolečine v hrbtu, pa bi zagotovo priporočal kineziologa kot pravega strokovnjaka. Tukaj je seveda pomembno tudi sodelovanje kineziolog – fizioterapevt, da se oceni kdo je v tem trenutku pravi naslov glede na težave. Znanje kineziologov vidim predvsem v prepoznavanju vzrokov, ki vodijo v težave in potem odpravljanje vzrokov, za kar pa je potrebna strukturirana in načrtovana vadba, ki vodi skozi vse faze. Od začetnega testiranja, sestave programa, kot sprotnega preverjanja, kakšne rezultate nam prinaša vadba. Je pa res, da je vadba lahko samo obliž na rano in dokler ne odpravimo vzroka, ki rano povzroča, lahko ves čas lepimo obliže, pa se ne bomo premaknili z mrtve točke. Ključen je zato ta celosten pristop. Ugotoviti moramo kje se pojavlja sprožilni dejavnik bolečine, recimo ležišče, delovno mesto, hobiji … Če ugotovimo vzrok, je lahko ustrezna pravi doprinos k izboljšanju kvalitete življenja tega možaka.
Kako potekajo vadbe pri vas?
Naše programe imamorazdeljene na 5 podskupin – skupinska vadba, osebna vadba, terapevtska vadba, tek in vadba za starejše. Kot sem že prej omenil, je naš cilj vsakega vadečega usmeriti v pravi program.
Skupinske vadbe so recimo temu bolj splošni programi vadb. Ne gre za aerobiko ali kakšno drugo plesno vadbo, ampak so cilji bolj usmerjeni v moč, gibljivost, vzdržljivost … Vse skupaj tudi poteka v manjših skupinah, da se lahko dobro nadzoruje napredek in izvedbo.
Pri osebnih vadbah stremimo predvsem k načrtnemu delu, torej, da so vadbe bolj načrtno strukturirane in sledijo zastavljenemu cilju. Je pa samo delo potem zelo odvisno od želja in težav posameznika. Tukaj se najdejo športniki, ljudje po operacijah ali pa s kakšnimi drugimi kroničnimi težavami, posamezniki, ki želijo izgubiti težo … – torej precej različni profili.
Terapevtska vadba je nekoliko bolj cenovno dostopna verzija osebnega trenerstva in je namenjena ljudem, ki se zaradi določenih težav ali pa specifičnih ciljev ne morejo priključiti na skupinsko vadbo. Z vsakim vadečim opravimo začetno testiranje ter na podlagi tega sestavimo začetni program vadbe. Kasneje posameznika priključimo na našo terapevtsko vadbo, kjer je število omejeno na 8 oseb in vsak vadi po svojem programu. Kineziolog, ki vodimo vadbe pa skrbimo, da se program ustrezno nadgrajuje, da sem vmes občasno preveri napredek in da je izvedba vaj ves čas pravilna in posledično varna.
Potem je tu še tek, ki ga prav tako izvajamo na obeh lokacijah. Da zagotovimo ustrezno kvaliteto, imamo vadeče razdeljene v 3 težavnostne skupine. Tek je drugače zelo sproščena vadba. Narava doda tu svoj pridih, zato je super odklop od vsakodnevnih skrbi. Kar pa se tiče vsebin so vezane predvsem na pripravo na različna tekmovanja, kar za začetnike morda pomeni priprava na prvo desetko, do bolj načrtnih priprav za izboljševanje časov na razdalje od 10 do 42km. No pa tudi kakšna daljša razdalja se najde J. Poleg tega je pa velik poudarek še na pravilni tehniki teka, kar pa je pogosto precej bolj kompleksna stvar, kot se morda zdi na prvi pogled (o tehniki teka so se KinVitalovci za Kineziologa že razpisali, op. a.).
Zadnja, ampak zagotovo ne najmanj pomembna, je pri nas vadba za starejše. Tukaj imamo predvsem eno vodilo – vadba naj bo prilagojena posamezniku in ne obratno. Imamo več različnih programov vadb, kjer se najdejo vadbe za hrbtenico, za moč in ravnotežje, za srce in ožilje … tako da vsak najde, kar mu odgovarja in kar potrebuje.
