Poškodbe so nezaželjene, a se dogajajo. In ko se zgodijo, jih želimo čim prej pozdraviti ter športnika vrniti v stanje pred poškodbo. Zdravniki in fizioterapevti najprej priporočajo počitek, kasneje počasi vadbo. Kaj pa prehrana? Navadno spregledan del rehabilitacije je ključnega pomena.
Po poškodbi, v času ležanja v postelji ali štorklanja z berglami po stanovanju, navadno človek zmanjša vnos energije, kar je logična poteza, saj zaradi neaktivnosti porabi manj energije. A kaj, ko telo potrebuje določena hranila, da »zakrpa« poškodbe in kaj hitro se zgodi, da enega mikrohranila primanjkuje. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj nasvetov, kako se lotiti prehranjevanja v času poškodbe.
Imobilizacija uda po poškodbi vodi v hitro mišično atrofijo (izgubo mišične mase) in izgubo funkcionalnih kapacitet. Ta proces je najbolj dominanten v prvih dveh tednih po imobilizaciji, saj v tem času mišic ne obremenjujemo. Da to čim bolj minimiziramo, moramo v telo vnesti dovolj gradbenga materiala – beljakovin.
Torej …
- Dnevne potrebe po beljakovinah ostajajo enake kot pred poškodbo, torej nekje od 1,6 do 2,5 g na kilogram telesne mase. Poskrbite, da imajo veliko količino esencialnih beljakovin, predvsem leucina.
- Obroke razdelite na 3-4 ure, mlajši od 50 let zaužijte vsaj 20 gramov beljakovin v obroku, medtem ko starejši od 50 let potrebujete vsaj 30 gramov.
- Poskrbite za dovoljšen vnos kalcija ter vitamina D (izpostavljenost soncu, sicer prehanski dodatki)
- Vrhunski športniki: Dodatek kreatina, omega-3 maščobnih kislin in β-hydroxy β-methylbutyrata (HMB) lahko pozitivno vpliva na ohranjanje mišične mase.
V času okrevanja po poškodbi nikakor ne smemo pozabiti na kvalitetno prehrano. Zamislite si popravilo strehe po viharju brez novih strešnikov. Če ni materiala za vgradnjo, tudi veliko število marljivih delavcev ne more sanirati poškodbe …
Tim Podlogar
Kineziolog
