Intervju: mag. Poljanka Pavletič Samardžija

Kineziologija nam s svojimi mehanizmi omogoča izboljševanje telesne zmogljivosti, preprečuje nastanek oz. upočasnjuje razvoj določenih bolezenskih stanj in skrbi za uspešno post-rehabilitacijo pacienta. Na kratko – kineziologija izboljšuje naše zdravje. Vključenost kineziologov v zdravstveni sistem, je eno od prizadevanj naše stroke. Ob zavedanju zahtevnosti vključevanja relativno mlade stroke v obstoječe sisteme, smo veseli vsakega koraka, ki se na tej poti zgodi. Takšen je tudi Projekt “Razvoj kadrov v športu 2016-2022”, ki v enem od svojih sklopov vključuje delo kineziologov v zdravstvenih domovih. Tam izpolnjujejo različne naloge in njihovo delo se je po prvih ocenah izkazalo za zelo uspešno. Z mag. Poljanko Pavletič Samardžija, ki omenjeni projekt koordinira, smo se pogovarjali o samem projektu ter perspektivi kineziologov v zdravstvenih domovih.

Mag. Poljanka Pavletič Samardžija

Kaj je razpis Razvoj kadrov v športu 2016-2022, kakšen je njegov namen in kaj omogoča kineziologom? Kakšna je vaša vloga v tem projektu?

Projekt Razvoja kadrov v športu je projekt, ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada in poteka pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Olimpijski komite Slovenije pa je bil na razpisu izbran za poslovodečega partnerja projekta. To pomeni, da smo predhodno uskladili prijavo z zdravstvenimi domovi, ki so zaposlili kineziologe, ter pripravili program dela, sedaj pa usklajujemo vse projektne dejavnosti.

Splošni cilj projekta je dvigniti raven usposobljenosti oz. izobrazbe zaposlenih za doseganje večje zaposljivosti in mobilnosti na trgu dela ter povečanje strokovnega razvoja delavcev na področju športa in s športom povezanih dejavnosti. Projekt je sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Že v predhodni finančni perspektivi so bili v njem udeleženi športniki, trenerji ter raziskovalci, v obdobju od leta 2016 do leta 2022 pa je novost ta, da se je priključil še četrti sklop, ki je namenjen kineziologom. Cilj tega sklopa je nadgradnja kompetenc, ki jih kineziologi že imajo iz naslova njihove izobrazbe ter pridobitev praktičnih izkušenj ob neposredni integraciji v delovni proces zdravstvenega sistema.

Kakšni so bili začetki implementacije kineziologov v zdravstvene domove? S kakšnimi težavami ste se srečevali?

Predvsem je bila težava v tem, da kompetence kineziologa in tudi veda kot taka, niso dovolj poznani v medicinski in zdravstveni stroki. Zato smo se na začetku srečevali s številnimi dilemami zdravstvenih ustanov in tudi mentorjev kineziologov znotraj posameznih zdravstvenih organizacij glede tega, kaj kineziolog lahko počne in česa ne, za kaj je izobražen in za kaj ne, kako njegovo delo najbolj učinkovito in uspešno izkoristiti in podobno.

Ponekod so se izražale tudi nejasnosti pri razmejevanju področij dela kineziologov ter fizioterapevtov znotraj zdravstvenih domov, kar je ravno tako povezano z nepoznavanjem stroke. Tam, kjer je bila ustrezna pripravljenost za sodelovanje, so se ti dvomi skladno s formalnimi kompetencami enih in drugih kmalu uredili in ustvaril se je dopolnjen proces, katerega pred tem zdravstvene ustanove niso mogle nuditi svojim pacientom oz. udeležencem programov.

Nekaj administrativnih težav se je pojavilo tudi pri odločitvi o načinu zaposlitve oz. sistemizaciji delovnega mesta kineziologa znotraj zdravstvenega doma, kar pa je problematika, ki še ni ustrezno rešena, podan pa je že predlog za ureditev.

V prvih mesecih izvajanja projekta smo bili tako v stalnem stiku z večino ustanov, ko smo usklajevali možnosti in področja. Pred njihovimi dvomi in strahovi pa smo imeli to prednost, da smo poznali kompetence, zmožnosti, kakovost dela kineziologov in predvsem dodano vrednost, ki jo lahko prispevajo s svojim delom. Zato so bili za nas, poslovodečega partnerja, začetki kljub vsemu zelo optimistični in polni pričakovanja. In dejansko so si mlade kineziologinje in kineziologi po preteku prvih nekaj mesecev sami, s svojim znanjem in poznavanjem pridobili zaupanje sodelavcev iz zdravstvene stroke, ki so sami ugotovili, da so jim lahko v veliko oporo in pomoč.

Od leve proti desni: Darjan Spudić (ZD Črnomelj), Mitja Dišič (ZD Murska Sobota), Nina Misotič (ZD Radovljica) in Aljaž Valič (ZZ Revita). Manjka: Suzana Pustivšek (ZD Kranj)
Foto: Valentina Vučenović

Ker gre za razvoj kadrov, so kineziologi poleg zaposlitve na projektu deležni tudi vzporednega interdisciplinarnega dodatnega strokovnega usposabljanja. Kako le-to poteka?

Najprej je treba povedati, da so vsi kineziologi v projektu univerzitetno izobraženi, nekateri so tudi zaključili magisterij, ena udeleženka ima celo doktorat znanosti. Torej strokovnjaki najvišje stopnje s polno pridobljenimi kompetencami za delo v svoji stroki. Le nekateri izmed njih pa so imeli prakso neposrednega dela v zdravstvenem sistemu in ker je bil eden izmed pogojev evropskega projekta nadgradnja formalno pridobljenega znanja, je Olimpijski komite Slovenije na Strokovni svet Republike Slovenije za šport prijavil poseben program strokovnega izpopolnjevanja kineziologov, preko katerega bi lahko pridobili oz. nadgradili svoje formalno pridobljeno znanje še na področjih, s katerimi se do takrat niso oz. so se pri svojem delu zelo malo srečevali.

Program obsega skupaj 310 ur predavanj na osmih področjih (vadba in starostniki, klinična prehrana, vadba za zdravje v šolskem sistemu, vadba invalidov in oseb s posebnimi potrebami, vadba na delovnem mestu, ocena telesne drže, medicinska in športna terminologija ter preventivna vadba v športu), ki so razdeljeni na 11 učnih predmetov. Temeljni namen tega programa je ne samo dodatno teoretično in praktično izpopolnjevanje, temveč tudi prenos tega neposredno v prakso, seveda pod nadzorom mentorjev in nosilcev posameznih predmetov. V okviru enega izmed predmetov so med drugim izdelali tudi plakate s slikovnimi prikazi in praktičnimi napotki za vadbo na delovnem mestu. Pri tem so bili uporabljeni najsodobnejši strokovni pristopi, poleg tega so navodila tako enostavno razumljiva, da smo se pri Olimpijskem komiteju odločili ravnati družbeno odgovorno ter državi, ki je omogočila izvajanje projekta razvoja kadrov v športu, omogočiti distribucijo omenjenih plakatov vsem zaposlenim v državnem in javnem sektorju ter seveda drugim zainteresiranim ter tako po svojih zmožnostih prispevati k boljši zdravstveni dobrobiti prebivalcev.

Želimo pa si tudi, da bi bil končni izkupiček programa izpopolnjevanja kineziologov priprava modela implementacije profila kineziologa v proces strokovnega dela javnega zdravstva. Celoten proces se namreč opira na  pilotski model Zdravstvenega doma Vrhnika, ki je bil v svojem okolju izjemno uspešen. Seveda pa vsako okolje predstavlja svoje posebnosti, zahteve in potrebe, zato je to idealna priložnost, da kineziologi vključeni v projekt, katerih delodajalci pokrivajo področja statističnih regij širom po Sloveniji, pripravijo podoben model, po meri potreb svojega okolja.

Kineziologi so sedaj že kar nekaj časa implementirani v ZD. Kakšni so zdajšnji odzivi ostalih delavcev, sodelavcev ter pacientov?

Informacije, s katerimi razpolagamo mi, so izključno informacije s strani direktorjev zdravstvenih ustanov, v katerih so kineziologi zaposleni, njihovih mentorjev, njih samih ter nekaterih zdravnikov s katerimi neposredno sodelujejo. Stika s sodelavci ali pacienti seveda nimamo. Glede na informacije s strani prej omenjenih pa so odzivi izjemno pozitivni. Družinski zdravniki pravijo, da pri pacientih opažajo neverjetno dobre učinke in da lahko njihov zdravstveni dom končno lahko ponudi ustrezno obravnavo pri specifičnih zdravstvenih problematikah, za katere so kompetentni le kineziologi, ki jih pred tem niso mogli. Mentorji se nam večkrat pohvalijo, kakšne vse gibalne in preventivne programe so lahko na novo vpeljali in kako dobro so obiskani, predvsem pa zelo pohvalijo učinke vabe, pa tudi zadovoljstvo udeležencev. Direktorji vključenih zdravstvenih domov že sprašujejo, ali je možno trajanje projekta podaljšati in vključiti dodatne zaposlitve kineziologov. S tem se dejansko potrjuje dejstvo, da je stroka premalo poznana, kajti praviloma zdravstvena stroka k področju kineziologije pristopa zelo zadržano, ko pa enkrat v praksi spozna njeno vrednost, možnosti, razsežnost in potencial, pa kineziologe enakovredno sprejme med ostale zdravstvene sodelavce.

Ali razpis Razvoj kadrov v športu 2016-2022 predvideva še dodatne zaposlitve kineziologov, glede na to, da bo trajal do leta 2022?

Konec leta 2018 se bo v okviru projekta pristopilo k ponovnemu razpisu za zaposlitev novih sedmih kineziologov, na katerega se bodo lahko prijavile javne zdravstvene ustanove ter zasebniki s koncesijo. Izvajanje drugega kroga projekta se bo začelo januarja 2019 in bo trajalo do izteka projekta.

Kaj pa po letu 2022?

Pričakujemo seveda najboljše. Kljub temu, da se o projektu in kineziologiji kot stroki v okviru le-tega govori zelo pozitivno, se zavedamo, da to ni dovolj. Zato smo že sedaj prek Združenja zdravnikov medicine športa Slovenije pristopili k sodelovanju z Evropskim združenjem zdravnikov medicine športa, ki s pomočjo vključenih zdravstvenih domov, v sodelovanju z zdravniki ter medicinskimi sestrami in seveda našimi kineziologi, s pomočjo posebne aplikacije spremlja procese preventivne, rehabilitacijske ter druge gibalne vadbe in meri dejanske učinke. Na ta način bomo lahko po izteku projekta pokazali dejanske podatke z rezultati in učinki prispevka, ki so ga v celotnem procesu pridali kineziologi.

Prepričani smo, da bodo tudi ti podatki dodatno pripomogli k prepoznavanju pomembnosti in potreb po integraciji kineziološkega profila med ostale zdravstvene profile in da bo do takrat že uvedena sistemska pot zaposlovanja in vključevanja kineziologov v sistem zdravstva.

Če pa se bo pojavila ponovna možnost izvedbe takega ali podobnega projekta, bomo seveda prav gotovo pristopili in izkoristili izkušnje tega cikla, da bomo postopke in vsebine lahko pripravili na način, da bodo omogočale še večjo uporabno vrednost.