Bosonogi tek izboljšuje tekaško tehniko – mit ali resnica?

Ljudje smo na milijone let hodili in tekli brez obutve. Vsi, prav tako tudi atleti, so vse do 1970-ih tekli v minimalističnih obutvah ali bosi, dokler ni bil izumljen modern tekaški copat, katerega v številnih različnih modelih poznamo še danes. Dandanes lahko sledimo, da bosonogi tek dviga vedno več prahu, saj je postal tako rekoč hit. Ta hit pa do dobra izkoriščajo tudi korporacije tekaških obutev in opreme. Na trgu se pojavljajo številni novi tipi minimalističnih tekaških copatov, ki bazirajo na ideji o bosonogem teku. Celotno okolje in vsi pozitivni vplivi bosonogega teka zamikajo in pritegnejo marsikaterega tekača, ki se bosonogega teka loti nepremišljeno, torej brez ustreznega znanja in pravilnega pristopa.

Foto: orthosp.com
Foto: orthosp.com

Teza, zaradi katere je bosonogi tek doživel takšen razcvet, priča o preventivi pred poškodbami. Večina posameznikov, ki se je že preizkusila v bosonogem teku, je bila priča takojšnji spremembi tekaške tehnike. Takšen tek nam omogoča kohezijo z naravo in pristen občutek delovanja različnih tekaških podlag na naša stopala. Sodobni tekaški copati, naj bi preprečevali poškodbe naših stopal med tekom, a statistika kaže, da se pojavnost poškodb med rekreativnimi tekači giblje okrog 70,2% (leclec, 2013). Mulec je skozi anketo je ugotovil, da so bile najpogostejše poškodbe v področju kolena, spodnjega dela noge (pokostnica, ahilova tetiva), sledijo gleženj, kolk in hrbtenica. Pojavljajo se namigovanja, da blaženi tekaški čevlji ne ščitijo stopal pred poškodbami, ampak jih celo povzročajo.
Sodobni tekaški čevlji nam nudijo veliko udobja in zaščite, s tem pa tudi manjšo pozornost na način teka in postavitve stopala ob podlago, postopno zmanjšanje učinkovitosti stopalnih mišic in proprioceptorjev, ter tako manjšo stabilizacijo sklepa. V primerjavi z bosonogim tekom, pa tukaj ne tečemo odrezani od podlage po kateri tečemo. Podlago v stiku s stopali bolje zaznavamo, in se nanjo tudi primerneje odzovemo. Napačna tehnika bosonogega teka je lahko zelo boleča, saj privede do hudih vnetji ahilove tetive in bolečin stopalnega loka, kar pomeni, da nam bosonogi tek nudi odlično povratno informacijo, katere v sodobni tekaški obutvi ne bi začutili. Bosonogi tek sili tekača k pravilnejši tehniki teka (zmanjšana pronacija stopala, tek po sprednjem delu stopala, krajši korak, višja frekvenca korakov ….), kar bolje vpliva na varnost pred poškodbami. Zaradi različnih nevarnosti podlage (steklo, ostro kamenje in drugi ostri predmeti) in okolja (opekline ali ozebline, otrpla stopala) po katerih tečemo so čevlji koristni in je bosonogi tek za večino ljudi pri dolgotrajnih obremenitvah neprimeren. Lahko pa je primeren kot dopolnilna vadba za krepitev ahilove tetive in mišice meč.
Prva prilagoditev, ki jo lahko sami opazimo in začutimo, je ojačanje kože na podplatih. Ta nas pri teku zaščiti pred zunanjimi vplivi podlage in preprečuje poškodbe na podplatu. Druga prilagoditev, ki pa ni še tako raziskana, je večji vpliv na mišice stopala. Znano je, da med tekom stopalni lok deluje kot vzmet, ki se ob pristanku raztegne in nato začne krčiti, ter tako zaduši sile ob pristanku, medtem ko se pri teku preko pete lok odzove v manjši meri. Sodobni čevlji s podporo stopalnega loka preprečujejo, delovanje mišic stopalnega loka kot vzmet, medtem ko bosonogi tek krepi mišice stopalnega loka, kot tek v tekaških copatih, zaenkrat pa še ni bilo opravljene nobene meritve omenjenih mišic, zato je ta teza postavljena na podlagi sklepanj znanstvenikov.
Torej bosonogega teka se je potrebno lotiti postoma, s pravilnim pristopom in brez pretiravanj, da le ta ne privede do nepotrebnih hujših poškodb, ki bi omejili oziroma celo prekini vaše tekaške treninge, ter vas demotivirali za nadaljnje ukvarjanje s tekom. V kolikor ste šele tekač začetnik, je bolj priporočljivo najprej osvojiti tekaško tehniko v sodobnih tekaških copatih, si zvišati nivo vzdržljivosti, okrepiti mišice spodnjih ekstremitet in se šele nato začeti razmišljati o bosonogemu teku.
Kot zanimivost omenimo še etiopskega atleta Abebe Bikila, ki je kot prvi in edini bosonogi tekač leta 1960, v Rimu osvojil zlato olimpijsko medaljo in postal nacionalni heroj. Njegovih sodobnikov je čedalje več po svetu in tudi pri nas v Sloveniji. Vedno večjo razširjenost bosonogega teka lahko zasledimo tudi v Sloveniji, saj se je na 4. slovenskem bosem teku zbralo 232 bosonogih tekačev, ki so lahko premagovali razdalje med 2,5 in 10 km. Približno ducat bosonogih tekačev bo tudi v nedeljo na ulicah slovenske prestolnice na 20. jubilejnem ljubljanskem maratonu kjer bo preizkušalo svoje sposobnosti in širilo bosonogi tek med ostalimi sotekači.

Teja Ličen
Kineziologinja

 

Mulec, O. (2013). Značilnosti bosonogega teka: vpliv na tekaško tehniko in preventiva pred poškodbami. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport