
Izraz »tapering« bi v slovenski jezik najbrž lahko prevedli kot »dvigovanje forme v dnevih pred tekmovanjem«. Po strogi definiciji gre za obdobje 7-14 dni, v katerem prehrano in trenažno obremenitev prilagodimo tako, da smo na dan tekmovanja v top formi.
Ni potrebno biti strokovnjak, da ugotoviš, da dan po dolgi kolesarski turi »noge« niso sposobne tekmovati oziroma doseči svojega vrhunca. S tako imenovanim taperingom to preprečimo.
Na dan tekmovanja želimo biti spočiti in željani dirkanja. Pa ne le na dan tekmovanja, tudi na dan, ko se, recimo, v sklopu dopusta odpravimo prekolesariti traso Maratone v Dolomitih ali pa želimo odteči traso Istrskega ali kakšnega drugega maratona.
Za rekreativne športnike je najbrž dovolj, da s taperingom začnejo 7 dni pred dnevom D. Pomembno je, da v teh sedmih dneh ni več dolgotrajnih utrujajočih se naporov. Recimo ideja, da bi v tem obdobju naredili testno vožnjo proge v tekmovalnem tempu, odpade. Četudi se čutite pripravljene … Saj veste, po takšnem naporu vas naslednjih nekaj dni bolijo noge …
Torej v zadnjih sedmih dneh delajte krajše, a nekoliko bolj intenzivne napore. Lahko odtečete ali odkolesarite del trase tekmovanja v tekmovalnem tempu ali pa naredite kakšne intervalne treninge, ki so lahko dolgi tudi samo 20 minut.
2 dni pred tekmovanjem si vzamite prosto, zmanjšajte vnos maščob ter sorazmerno povečajte vnos ogljikovih hidratov.
Zadnji dan pa po nekaj minutah ogrevanja naredite 3-minutni zelo visoko-intenziven napor – nekakšen šprint, čemur zopet sledi hranjenje z ogljikovimi hidrati. Vsakih nekaj ur.
Potem je pa že dan tekme …
Tim Podlogar
Kineziolog