Če želimo preživeti, moramo po končanem šolanju začeti služiti denar. Hoditi moramo v službo. Mnoge tam čaka ogromno dela z možgani – razmišljanja, tuhtanja. To ne velja le za vodstvene funkcije, temveč tudi za vse tiste, ki so pri svojem delu kreativni. Splošno znano je tudi, da s starostjo sposobnost razmišljanja upada. Staramo se tudi v kognitivnem smislu. Z vadbo v mladosti bomo dlje časa kognitivno vitalni.
Nekaj dejstev:
- Ljudje se vedno manj gibamo.
- Večina ljudi ne dosega priporočenih vrednosti telesne aktivnosti
- Veliko otrok ne dosega zanje priporočene stopnje aktivnosti
- Vedno več časa preživimo pred ekrani (računalnik, TV)
- K zmanjšanju gibanja pripomorejo tudi inovacije kot so: dvigalo, motorizirana kolesa, uporaba avtomobilov, pametnih sesalcev itd.
Jasno je, da s starostjo naše kognitivne funkcije pešajo. Počasneje razmišljamo, manj si zapomnimo in manj smo kreativni.
Raziskave kažejo, da vadba ni pomembna le iz vidika fizičnega zdravja, torej preprečevanja stanj kot so srčnožilne bolezni, sladkorna bolezen, debelost, temveč tudi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti.
Mnoge raziskave tako jasno prikazujejo, da obstaja odvisnost med aktivnostjo in kognitivnimi sposobnosti v starosti. Več se bomo gibali, bolj kognitivno vitalni bomo ostali.
Še en razlog torej, da se je potrebno redno gibati.
Tim Podlogar
Kineziolog
Delno povzeto po:
Hoang TD, Reis J, Zhu N, Jacobs Jr. DR, Launer LJ, Whitmer RA, et al. Effect of Early Adult Patterns of Physical Activity and Television Viewing on Midlife Cognitive Function. JAMA Psychiatry. 2016;73(1):73–9.
