Telesno neaktivni posameznik je tisti, ki ne dosega trenutnih javnozdravstvenih priporočil po gibanju, kar predstavlja velik dejavnik tveganja za razvoj večine bolezni sodobnega časa, hkrati pa vpliva na prezgodnjo smrtnost. Trenutne napovedi kažejo, da je 9% vseh smrti letno, kar predstavlja več kot pet milijonov svetovnega prebivalstva, odvisnih od telesne neaktivnosti.
Odrasla populacija večina svojega časa preživi sede, bodisi na delovnem mestu ali doma. Sedeč življenjski slog se je v zadnjem času izkazal za pomemben dejavnik tveganja za pojavnost različnih kroničnih bolezni, na kar opozarjajo številne javnozdravstvene institucije in vrhunski raziskovalci s področja epidemiologije telesne aktivnosti. Najnovejše smernice Ameriškega združenja za srce kažejo, da odrasli presedijo 6 do 8 ur dnevno med opravljanjem službenih obveznosti, prehranjevanjem ali pred računalnikom. Sedeč življenski slog je še bolj izrazit pri starejši populaciji. Smernice obenem tudi opozarjajo, da pretežno sedeč življenjski slog vpliva na povečanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, obolevnost za sladkorno bolezen in celokupno smrtnost.
V enem izmed člankov v prestižni reviji Lancet so raziskovalci preverjali koliko telesne aktivnosti je potrebno, da se izniči učinek pretežno sedečega življenjskega sloga na smrtnost. V študijo so vključili podatke 13 predhodnih študij, ki so spremljale telesno aktivnost in čas sedenja v obdobju 2-18 let. Na vzorcu 1 005 791 ljudi so poročali 8,4 % smrtnost, kar je predstavljalo 84609 vključenih preiskovancev. Rezultati so pokazali skoraj linearen vpliv povečanega sedenja in nizke telesne aktivnosti na vsesplošno smrtnost. Pri merjencih, ki so bili dnevno telesno aktivnosti manj kot 5 minut pri zmerni do visoki intenzivnosti in so več kot 8 ur sedeli, so ugotovili kar 59 % povečano umrljivost v primerjavi s tistimi, ki so sedeli manj kot 4 ure dnevno. To tveganje je bilo v skladu s predhodno poročanima deležema kajenja in debelosti. V primeru posameznikov, ki so bili dnevno aktivni vsaj 60-75 min pri zmerni do visoki telesni aktivnosti takšnega tveganja za smrtnost niso ugotovili, četudi so na dan presedeli vsaj osem ur. Kljub dejstvu, da je poročan čas telesne aktivnosti sorazmerno visok, je ta v skladu z nivojem telesni aktivnosti, ki je povezan z najugodnejšimi učinki na zdravje.
Daljši čas sedenja je značilno povezan s povečano celokupno smrtnostjo. V boju proti temu je najboljše sredstvo telesna vadba, ki lahko te vplive odločno zmanjša ali jih celo izniči. Pomembno je tudi dejstvo, da pozitiven učinek vsaj enourne telesne aktivnosti dnevno (<5 MET) izniči tveganje za smrt kljub pretežno sedečem življenjskem slogu (<8 ur dnevno), ki je v veliki meri odvisen od sedečega delovnega mesta in daljšega transporta. Zato bralci, telesna aktivnost je naložba za vašo daljšo in zdravju ugodnejšo prihodnost!!
Tim Kambič,
absolvent magistrskega študija Kineziologije na Fakulteti za šport
Članek je bil povzetek po znanstvenem članku Prof. Ekelunda v reviji British Journal of Sport Medicine.
Priporočeno branje:
- Ekelund U, Steene-Johannessen J, Brown WJ, et al. Does physical activity attenuate, or even eliminate, the detrimental association of sitting time with mortality? A harmonised meta-analysis of data from more than 1 million men and women. Lancet, 2016;388:1302–10.
- Lee IM, Shiroma EJ, Lobelo F, et al. Effect of physical inactivity on major non-communicable diseases worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy. Lancet 2012; 380:219–29.
- Young DR, Hivert MF, Alhassan S, et al. Sedentary Behavior and Cardiovascular Morbidity and Mortality: A Science Advisory From the American Heart Association. Circulation 2016;134:e262–79.
