Mednarodni olimpijski komite (MOK) opredeljuje doping kot uporabo substanc, ki jih je medicinska komisija MOK-a uvrstila na svoj seznam prepovedanih substanc, ter uporabo nekaterih nedovoljenih postopkov. Doping je zdravju škodljiv, lahko pa celo ogroža življenje športnika. Vzrok za prepoved dopinga so ravno skrb za zdravje in načela športne etike (fair play).
Trenutno so na listi prepovedanih substanc in postopkov anabolični agensi, peptidni hormoni, rastni faktorji in mimetiki, beta-agonisti, ostali hormonski in metabolični modulatorji, diuretiki in maskirni agensi, stimulansi, narkotiki, kanabinoidi, glukokortikoidi ter manupilacije s krvjo, fizikalne in kemijske manipulacije vzorcev in genski doping. Odkrivanje dopingiranega športnika poteka po strogo predpisanem postopku odvzema biološkega vzorca (urin in kri).
Poleg namernega jemanja nedovoljenih sredstev za povečanje vzdržljivosti in moči, se v športu pogosto srečamo tudi s pozitivnimi rezultati dopinških testov zaradi nenamernega vnosa nedovoljenih substanc v telo oz. prikrivanja ali ponarejanja testiranj.
Sankcije za kršenje dopinških pravil so zaenkrat enake v primerih namernega ali »slučajnega« pozitivnega dopinškega vzorca.
Poglejmo si nekaj »nedolžnih« primerov, ki lahko pomenijo padec športnika na dopinškem testu, kljub temu, da športnik ravna vestno, v skladu s pravili.
- Prvi primer je pasivna inhalacija dima marihuane (Cannabis sativa). Ali lahko povzroči pozitiven urinski vzorec na kanabinoide?
Teoretično je to možno, vendar so bile vrednosti glavnega presnovka (karboksi-THC-ja), ki so jih pri raziskavah opazili veliko nižje od mejne vrednosti (18,8 ng/ml).
- Kaj pa uživanje hrane z makovimi semeni (Papaver somniferum)?
Uživanje kruha in peciv obogatenih z makovimi semeni lahko po zaužitju večjih količin (v eni od študij 15g) pripelje do pozitivnega urinskega vzorca na opiate. Najvišja koncentracija morfija v urinu lahko pri res velikih količinah makovih semen preseže mejno vrednost 1300 mikrogramov/l.
- Določena zdravila, ki vsebujejo več učinkovin?
Možno je, da je bilo športniku s strani zdravnika predpisano zdravilo, ki poleg glavne učinkovine vsebuje tudi druge, ki se lahko uvrščajo na Listo prepovedanih snovi. Pogosta primera sta Aspirin Complex® (acetilsalicilna kislina in psevdoefedrin) in Claritine-Kombo® (loratidin in psevdoefedrin). Acetilsalicilna kislina je nesteroidna protivnetna učinkovina, loratidin pa antihistaminik in nista na prepovedani listi, medtem ko je psevdoefedrin nazalni dekongestiv in je uvrščen na Listo prepovedanih snovi kot stimulans ter bi lahko povzročil pozitiven urinski vzorec.
- Prepovedane snovi kot kontaminanti v prehranskih dopolnilih
Prehranska dopolnila za razliko od zdravil ne potrebujejo kliničnih testiranj oz. preizkušanj. Ena izmed glavnih pogojev za prodor na trg je njihova neškodljivost človeškemu organizmu. Ravno zaradi slabe regulacije le-teh, pride do kontaminiranosti s prepovedanimi snovmi z namenom večjega učinka izdelka in posledično večje prodaje. Netočnost sestave napisane na deklaraciji se zlorabi z dodajanjem anabolnih androgenih steroidov (najpogosteje) in njihovih prekurzorjev, stimulansov ter andrenergičnih agonistov. V eni izmed evropskih študij so pri analizi sestave izdelkov pri kar 15 % prehranskih dodatkov odkrili kontaminante. Urinski vzorec je tako seveda lahko pozitiven, ne da bi športnik za to sploh vedel.
Ponarejanje testiranj
- Retrogradno vbrizganje drugega urina v mehur ali urinska katetrizacija. Pomeni, da športnik odda drug urin. Tehnika je seveda danes zastarela, saj je nadzor športnika po najavi odvzema vzorca bolj strikten.
- Krvni doping, pri katerem gre za manipulacijo s krvjo (transfuzijo) z namenom povečati sposobnost krvi za prenos kisika pri aerobnih športih (najpogosteje kolesarjenje). Najtežje je odkriti retransfuzije lastne krvi, zato so uvedli biološki potni list, kjer v dveh sekcijah (hematološka in steroidna) določijo profil posameznika, potem pa posredno spremljajo odklone od predvidenih vrednosti.
- Maskirni agensi (npr. hemodilucija s plazma ekspanderji pred odvzemom krvi).
- Prekomerna hidracija in s tem izločanje urina je bila rešena z merjenjem specifične teže urinskega vzorca, ki mora biti vsaj 1,005, v nasprotnem primeru mora športnik oddati drug vzorec, dokler urin ni dovolj koncentriran.
- Pralni prašek (op. a. ja, pralni prašek) pod nohti se je nekoč uporabljal, da bi razgradil prisotne proteine v vzorcu, ki so zunanjega izvora. Pralni prašek vsebuje paptidaze, encime, ki razgrajujejo beljakovine. Optimalne pogoje za delovanje encimov predstavlja temperatura urina. Seveda danes kaj takšnega ni več mogoče zaradi neposrednega (neoviranega) pogleda na oddajo vzorca.
- Uporaba generičnih androgenih anaboličnih steroidov. To so derivati androgenih anaboličnih steroidov, ki niso odobreni za terapevtsko obravnavo in tudi v večini niso prestali kliničnih testiranj.
- Genski doping je največji izziv odkrivanja dopinga. Gre za vnos polimerov nukleinskih kislin v telo s pomočjo gensko spremenjenih celic. Le-ti spremenijo genski zapis v celicah in tako dosežemo povečano izražanje ali zaviranje določenih beljakovin (npr. povečano izločanje eritropoetina ali rastnega faktorja in zaviranje miostatina ter tako izboljšana vzdržljivost oziroma rast mišic.
Pri trenažnem procesu, posebej pri vrhunskem športu je tako potrebno biti seznanjen s sestavinami, ki so na Listi prepovedanih snovi. Rekreativni športniki pa morajo najprej dobro premisliti pred uporabo prehranskih dopolnil, se o tem pogovoriti s strokovnjakom, saj v nekaterih primerih lahko pride tudi do ogrožanja zdravja, kar je tudi poglavitni razlog omejitve vnosa nekaterih snovi.
Geslo višje, hitreje, močneje bi v tem primeru dopolnil z višje, hitreje, močneje, pametneje.
Darjan Spudić
Kineziolog
Povzeto po:
Žiga Regner (2015). Nenamerni doping v športu. Spatula – Glasilo študentske sekcije SFD (68).
https://www.wada-ama.org/
