Propad ali vzpon človeške vrste?

Se na vsake toliko vprašate, kako dolgo boste še živeli? Do katerega leta bo vaše srce bilo? Odgovora na to ne pozna nihče. Novejše študije pa nam razkrivajo zanimive ugotovitve, nad katerimi zna biti marsikdo presenečen.


Če pogledamo mladino, ki večino dneva preživi na zadnjični grči, prekriti z nekaj plastmi mišic in vse več maščobnimi oblogami, se hitro vprašamo, kam ta svet vodi. Nasploh (tudi pri odrasli populaciji) je gibanje omejeno le na pot do šole, trgovine, službe in nazaj. Razlika je več kot očitna v primerjavi z 20. stoletjem. Tako motorične kot funkcionalne sposobnosti človeštva upadajo. Po nekaterih ugotovitvah sedem letni otroci presegajo (v relativnem merilu) gibalne sposobnosti njihovih potencialnih 25-letnih staršev. Po drugi strani slovenske raziskave pričajo o vse večjem upadu splošnih telesnih sposobnosti osnovno- in srednješolcev.

Kljub temu, da zadnje desetletje velja za obdobje izjemnega tehnloškega razvoja in posledično negativnih posledic, ki jih prinaša za naše zdravje, scenarij le ni tako črn. Najnovejša študija raziskovalcev Univerze v Washingtonu razkriva, da prebivalci Zemlje v povprečju živimo kar 6 let dlje kot pred petindvajsetimi leti. Eden izmed razlogov vsekakor je, da se ljudje trudimo živeti bolj zdravo, kar nam do neke mere tudi uspeva. Uravnovešenost med telesom in duhom, vse večje zavedanje o pomembnosti gibanja, zdrava prehrana in odstranjevanje odvečnega stresa iz našega vsakdanjika predstavlja naše zavedanje o zdravem načinu življenja. Glede na število preživetih let nam očitno kar dobro uspeva.

Japonska velja za državo, v kateri so ljudje najdlje zdravi. Sledijo ji še Singapur, Andora, Ciper, Islandija, Kanada in tudi nam koliko toliko blizu Francija ter Italija. Trenutna pričakovana življenjska doba Zemljana znaša 71 let. Razveseljiv podatek pa je tudi, da resneje začnemo zbolevati prav tako približno 6 let pozneje. Toda kljub temu, da narašča »zdrava življenjska doba«, tj. število let, ki jih človek preživi zdrav, prebivalstvo vse več zboleva za kroničnimi bolezni.

Največ ljudi ima dandanes srčno-žilne bolezni. Te se še posebej pogosto pojavljajo v dobro razvitih državah. Kot je navedeno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, spadajo med najpomembnejše bolezni srca in žilja zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezen možganskega žilja, periferna arterijska bolezen … Najpogosteje nastajajo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.

In vendarle kljub temu, da lahko mi v veliki meri vplivamo na nastanek srčno-žilnih bolezni, zakaj njihov delež narašča in so uvrščene v sam vrh bolezni našega planeta? Preveliko ljudi na žalost še kar nima urejenega zdravega načina življenja. Izjemno veliko pomenijo navade, ki jih dobimo v otroštvu oziroma v mladosti. Številne raziskave so pokazale, da otroci, čigar starši so sami športniki in jih tudi vpeljujejo v različne športne dejavnosti, ohranijo vzorec športa skozi celo življenje. Ker pa s športom gre skupaj tudi uravnotežena prehrana, lajšanje stresnih dni in odvračanje od slabih razvad (kajenje, alkoholizem, potepuštništvo, pretepi ipd…), se lahko z eno dobro navado rešimo kar nekaj težav.

Življenje je samo eno, zato pazimo nanj. Kljub temu, da smo videli, da se je  življenjska doba v zadnjih letih povečala, še to ne pomeni, da se bo povečevala v nedogled. Po drugi strani pa se moramo vprašati o kvaliteti našega življenja. Poskrbimo, da bo naše življenje pestro, dinamično, aktivno, predvsem pa zdravo.

Jure Kolar
Kineziolog