Plavanje je šport, ki je primeren za vso populacijo, saj ima to prednost, da se izvaja v vodi. Voda gibanju nudi upor, ki je za 12-14 % večji od upora na kopnem in omogoča kontrolirano okolje za gibanje. Uporablja se za ponovno učenje oslabelih mišic, razvoj gibalnih sposobnosti …
Povečan upor pomeni tudi večjo obremenitev mišic v primerjavi z vadbo na kopnem. Tako je na primer hoja po vodi veliko bolj zahtevna kot po kopnem. Posledično je poraba energije večja in vadba primerna tudi za izgubo telesne mase. Voda omogoča tudi večsmerni upor in je zato še posebaj primerna za funkcionalno vadbo, v katero želimo vključiti kar se da veliko mišičnih skupin. Voda pomaga pri regulaciji temperature ter nudi večje udobje. Zaradi hidrostatičnega pritiska voda zmanjšuje občutek bolečine in vnetja. Vzgon vode vpliva na težo potopljenega telesa, katerega učinek je zmanjšana telesna teža (pritisk na sklepe je močno zmanjšan).
Naš namen med gibanjem v vodi je, da mi manipuliramo z vodo in ne ona z nami. To storimo tako, da izkoristimo vse sile, ki delujejo proti nam v naš prid in s tem dosežemo učinkovito ter ekonomično plavanje. Zato je pri učenja/treniranju plavanja, poleg pravilne tehnike, zelo pomemben kinestetičen občutek (zaznavanje našega telesa). To je prva stopnja k učinkoviti in pravilni tehniki. Kinestetičen občutek navadno vadeči pridobijo z namensko vadbo. Ena izmed najučinkovitejših vaj je vaja, pri kateri med plavanjem menjujemo položaj telesa v vodi in pozornost namenjamo občutku drsenja. Na tak način bomo sami hitro videli, da z nepravilnim drsenjem in izvedbo tehnike ne gremo tako hitro, kot bi šli s pravilno. To se odraža v večjih ciklih gibanja (zamahih) ter hitrejši utrujenosti.
Cilj je približati plavanje vsakemu, ki že pozna osnovne plavanje in želi preiti na naslednjo stopnjo. Še predno pa se lotimo tehnike, si bomo pogledali bistven del plavanja in to je lega oziroma položaj telesa na vodi. Ta je odvisen od specifične mase telesa, ki pa je odvisna od kostne, maščobne ter mišične mase. Saj veste, olje (maščoba) je lažja od vode, medtem pa kosti potonejo in prav tako mišice.
Kljub temu, da smo z osnovnimi vajami, pri katerih smo ugotavljali, v kakšnem položaju gremo najhitreje in smo že prilagojeni na vodo, se vseeno malo vrnimo na začetek in osnovnemu položaju namenimo še malo pozornosti. Zelo pomembno je, da imamo pravilno lego v vodi, ker brez te ni mogoče učinkovito plavati. Telo, ki leži v vodi, tik pod gladino, mora biti napeto in iztegnjeno, glava med rokama in pogled pa usmerjen v dno bazena, s čimer zmanjšamo upor. Roke so pod vodo v vzročenem položaju, dlan ene roke pa prekriva drugo, prsti roke kažejo proti dnu in so njena najnižja točka. Zakaj roke pod vodo? Odgovor je čisto enostaven. Noge imajo večji delež mišične ter kostne mase in so najslabše plavajoč del našega telesa, zato tudi prve potonejo. Da to preprečimo, moramo roke potopiti pod vodno gladino (do 15 cm). Najlažje si to predstavljamo, če naredimo preprost poskus s plavajočim predmetom. Sprednji del potopimo pod vodo in zadnji del se samodejno dvigne iz vode. Enako se zgodi z našimi potopljenimi nogami, le da se te ne dvignejo iz vode, temveč priplavajo tik pod vodno gladino. To pa nas pripelje do naslednjega pravila, noge pri pravilnem plavanju nikoli ne prihajajo iz vode, saj brcanje z nogami po zraku še nikogar ni kam pripeljalo (razen ptic).
Na zgoraj našteta dejstva moramo biti ves čas pozorni – ne samo pri drsenju, ampak tudi pri plavalnih tehnikah.
Špela Purkart