Nas vadba dela manj ali bolj pozabljive?

“Joj, se ne spomnim, kje sem pustil svoj telefon.” Se tudi vam dogaja, da pozabljate? Naše mentalne sposobnosti s starostjo upadajo, vendar se postavlja vprašanje, ali imamo direkten vpliv na njih? Ali lahko upočasnimo ali celo preprečimo upadanje spomina, pozornosti, koncentracije, mišljenja …?

Mentalna sposobnost je ena od temeljnih človeških sposobnosti, s katero komuniciramo z drugimi ljudmi, rešujemo probleme itd. V bistvu vpliva tudi na vse ostale naše sposobnosti, kot so gibanje, prehranjevanje … Raziskovanje kognitivnih oz. mentalnih sposobnosti je danes zelo pomembno še posebej pri starejših, saj je znano, da naj bi z leti izgubljali kognitivne sposobnosti.

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri starejši ljudje hitreje rešujejo določene probleme kot drugi?

Starost nam počasi jemlje sposobnosti – tako telesne kot duševne. Primanjkljaj je pri prvih sprva bolj opazen in se ga običajno lažje zavedamo kot pri drugih. Ko govorimo o mentalnih sposobnostih, v starosti najhitreje upadajo sposobnosti prostorske orientacije, najbolj neokrnjeno pa ostaja področje besednega razumevanja.

Četudi je kognitivne sposobnosti težko objektivno izmeriti, so nekatere raziskave kljub temu pokazale občutno izboljšanje kognitivnih funkcij po koncu intervencije, ki je vključevala vadbo. Znano je, da redna vadba zmanjšuje tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, zmanjšuje tveganje za osteoporozo in omogoča boljši življenjski slog ter ohranja duševno zdravje, kako pa vpliva vadba na kognitivne sposobnosti, pa še vedno vemo premalo.

Mnoge pogoste kronične bolezni 21. stoletja (npr. kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, rak) so povezane z negativnim vplivom na kognitivne bolezni. Iz tega lahko sklepamo, da povečana telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni in s tem kognitivni upad pri starejših. Korist telesne vadbe se izkazuje v izboljšani cirkulaciji krvi – s tem so možgani bolje prekrvavljeni, dobijo več kisika, kar posledično vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti pri starejših. Poleg tega se izboljšuje koordinacija telesa, povečuje skladnost delovanja v različnih delih možganov in hitrost prenašanja impulzov iz in v možgane.

Slika 2.

Raziskovalci so dokazali napredek v kognitivni funkciji, če so starejši izzvajali mentalni, aerobni ali mentalno-aerobni trening, saj se izboljša mentalna strategija abstraktnega razmišljanja. Pri tem mišljenju opreriramo z nadrejenimi in podrejenimi pojmi, kot je na primer A je večji od B. Mentalno abstrakno razmišljanje z leti upada, vendar mi lahko na to vplivamo tako, da zavremo ta proces z mentalnim in aerobnim treningom. Starejši ljudje imajo ponavadi problem z anksioznostjo in morajo zato pri različnih kognitivnih nalogah aktivirati večji del možganske skorje ob večji porabi energije. Aerobni trening zmanjšuje anskioznost, kar se odrazi v manjši aktivaciji možganske skorje in manjši porabi energije.

Telesna vadba izboljšuje prenos kisika po krvi in zmanjša druge negativne dejavnike npr. cerebralno perfuzijo (povišana viskoznost krvi). V starosti z aeorobnim treningom povečamo aktivnosti na možganskih nivojih. Te aktivnosti rabijo za svoje delovanje kisik in s tem, ko povečamo dobavo kisika v možgane, se posledično izboljšajo mentalne (duševne) sposobnosti.

Slika 3.

V zanimivi raziskavi je skupina, ki je izzvajala aerobni in mentalni trening dosegla najboljše rezultate pri izboljšanju mentalnih sposobnosti. V neki drugi raziskavi se je visokointenzivna intervalna vadba (HIIT) izkazala kot boljša strategija od treninga moči (RT) in aerobne vadbe (MCT) za izboljšanje kognitivnega nadzora in telesne funkcije starejših posameznikov. Kontrolna skupina, ki ni vadila (Slika 3) je imela večjo stopnjo aktivacije možganov oz. živčnih poti. Slika 3 kaže, da je da je bilo delovanje možganov kontrolne skupine (CON) manj učinkovito in so morali nadomestiti s prekomerno aktivacijo živčnih poti med preprostimi in zapletenimi nalogami, posledično so imeli višjo koncentracijo 02Hb (kisika vezanega na haemoglobin). Merjenci, ki so bili telesni aktivni so rabili nižjo stopnjo aktivacije možganov z nižjo 02Hb v primerjavi s kontrolno skupino.

Zaključek

Z rednim vzdržljivostnim treningom, treningom moči in mentalno vadbo lahko izboljšamo kognitivne sposobnosti kot so pozornost, reakcijski čas, delovni spomin, pomnenje … Med procesom vadbe se v možganih ustarjajo nove živčne poti in zato lahko aktiviramo večji delež možganske skorje, ko smo mentalno aktivni, kar vodi k boljšim kognitivnim sposobnostim.

Bodi telesno aktiven, bodi fit.

Blaž Brenčič

 

Viri

Brown HE, Pearson N, Braithwaite RE, Brown WJ, Biddle SJ. Physical activity interventions and depression in children and adolescents: a systematic review and meta-analysis. Sports Med. 2013;43(3):195–206.

Coetsee, C. (2015). The relation of exercise training mode, brain oxygenation and cognition in healty older adults (Raziskovalno poročilo). South Africa: Faculty of Education at Stellenbosch University, Faculty of Education

Fabre, C., Chamari, k., Mucci, P., Massé-Biron, J., Préfaut, C. (2002). Improvement of cognitive function by Mental and/or Individualized Aerobic Training in Healthy Elderly Subjects (Raziskovalni članek). Pridobljene iz spletne strani: http://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents

Kavčič, V. (2015). Umovadba za bistre možgane v poznih letih. Dob pri Ljubljani: MIŠ.

Schaie, K.W., Maitland, S.B., Willis, S.L. in Intrieri, R.C. (1998). Longitudinal Invariance of Adult Psychometric Ability Factor Structures Across 7 Years. Psychology and Aging, 13(1), 8-20.