Ko smo ustrezno kondicijsko pripravljeni, se lahko osredotočimo na nepsredno pripravo preden se spustimo po klancu. Vsi tisti, ki pozimi uživamo na belih strminah ali ste opazili koliko smučarjev se pred prvim spustom tudi ogreje. Odgovor je skoraj nihče. Naša, če tudi še tako dobra telesna priprava, nam ne bo pomagala pri zmanjšanju poškodb, če si ne bomo vzeli 10 minut in se dobro ogreli. S pravilnim ogrevanjem pred vadbo med drugim dvignemo telesno temperaturo, povečamo gibljivost sklepov ter pospešimo pretok krvi po telesu, s čimer se izboljša prehranjenost naših mišic.
Primer ogrevanja:
- Tri minute teka v smučarskih čevljih,
- Poskoki na mestu v opori palic ,
- Poskoki iz smučke na smučko,
- Gimnastične vaje …
Vaj, kako se ogreti je veliko, pri izbiri vaj bodite izvirni. Pomembno je, da se z njimi ogrejete, razgibate in dvignete telo na višjo raven delovanja.
Ogreti smo, kaj pa tehnika?
Tako v smučanju kot tudi drugod v športu se tehnika spreminja skozi čas. Največja sprememba se je zgodila z uvedbo tako imenovanih carvig smuči oz. smuči s povečanim stranskim lokom. Smuči s poudarjenim stranskim lokom so povzročile, da je starejšo tehniko smučanja z odrsavanjem zamenjala zarezna tehnika smučanja in tudi kombinacija obeh tehnik. Carving smučka je zasnovana tako, da je nekoliko krajša in smučar zavoj izpelje po robniku, kar mu omogoča, da v zavoju pospešuje in ne zavira. Geometrija smučke je tista, ki določa širino zavojev. Smučar hitrost pri zarezni tehniki nadzoruje z večjim zaključevanjem zavojev, medtem ko pri tehniki z odrsavanjem s postavitvijo smuči prečno na vpadnico. Postavitev smuči je v širini bokov, kar omogoča večjo stabilnost in večji nagib kolen naprej in navznoter v zavoj (Lešnik in Žvan 2007).
Danes ima večina rekreativnih smučarjev smuči s poudarjenim stranskim lokom torej carving smuči, kar jim omogoča, da že pri nižji hitrosti lahko postavijo smučko na robnik. Tako se dandanes tudi tisti z manj smučarskega znanja lahko smučajo po robnikih, kar pa ni vedno najbolje. Slabši ali slabše fizično pripravljeni smučarji ne nadzorujejo smuči, saj le te iz zavoja v zavoj pospešujejo. Tako prihaja do nesreč pri velikih hitrostih. Dogaja se, da smučka hitro zagrabi, na koncu zavoja pa ga “izstreli” iz zavoja, če ta nima primernega položaja na smučeh in je po vrhu še slabše kondicijsko pripravljen bo skoraj zagotovo pristal v snegu. Veliko je tudi trkov, saj smučar bodisi zaradi slabega znanja ali pa utrujenosti ne more nazdorovati smučanja.
Prav zaradi slednjega je še dodatno pomebna fizična priprava, da se takšnim padcem in morebitnim poškodba izognemo. Potrebno se je zavedati, da vedno, kadar stopimo na smučišče, tam nismo sami, zato moremo ravnati odgovorno in poskrbeti tudi za varnost ostalih, sem pa nikakor ne sodi nekotroliranje lastnih smuči iz zavoja v zavoj z veliko hitrostjo, niti ne še tako priljubljen “smuk” naravnost v dolino s položajem telesa na repih smuči.
Anja Šešum
Kineziologinja
