Nekaterim pravimo, da so talenti, drugim pa, da v tem športu nimajo potenciala – njihovi geni so pač preslabi. Slišimo tudi, da nekateri ne morejo napredovati in so brezupni primeri. Pa je res tako in do kakšne mere?
Prva študije, ki so proučevale, kakšen vpliv imajo geni na določene sposobnosti, so bile narejene pred nekaj deset leti. Raziskovalci so v raziskave vključili enojajčne in dvojajčne dvojčke. Prvi imajo genetski material popolnoma enak, drugi pa različen. Če torej predpostavimo, da na določeno sposobnost vplivata okolje, npr. trening, in genetika, je preučevanje na tak način precej enostavno, saj je razlog za razlike v sposobnostih pri enojajčnih dvojčkih izključno okolje. Kasneje so za preučevanje začeli uporabljati tudi drugačne modele in ne nujno proučevanje dvojčkov.
Četudi so raziskave na videz enostavno izvedljive, se rezultati študij močno razlikujejo. Razlogov za to je več – različne populacije (npr. raziskave na ameriški napram severnoevropski populaciji), majhno število merjencev (npr. samo 30 merjencev) itd.
Povzetek večih študij (izvzeto iz knjige, navedene na koncu), lahko vidite v spodnji tabeli. Dednost 100% bi pomenila, da je sposobnost popolnoma prirojena in da se nanjo s treningom ne da vplivati, 0% dednost pa bi pomenila, da je sposobnost odvisna samo od treninga.
| Parameter | Avtorji | Leto | Dednost |
| VO2max | Klissouras | 1971 | 93% |
| Fagard et al | 1991 | 80% | |
| Bouchard et al | 1986 | 47% (najbrž samo 25%) | |
| Klissouras et al | 1997 | 75-87% | |
| Maes et al | 1996 | Neznačilno do 83% | |
| 90-min kapaciteta | Bouchard et al | 1986 | 72% |
| 30-sekundna kapaciteta | Klissouras et al | 1997 | 86% |
| 10-sekundna kapaciteta | Simoneau et al | 1986 | 44-92% |
| Največja anaerobna moč | Klissouras et al | 1997 | 86% |
| Šprinterska hitrost | Bouchard & Malina | 1983 | 45-90% |
| Maes et al | 1996 | 23-33% | |
| Moč rok | Thomis et al | 1998 | 77% |
| Maes et al | 1996 | 70% | |
| Huygens et al | 2004 | Do 90% | |
| Moč nog | Huygens et al | 2004 | Do 70% |
| Moč trupa | Huygens et al | 2004 | Do 77% |
| Delež (%) vlaken tipa 1 | Komi et al | 1977 | 96% |
| Bourchard et al | 1986 | Neznačilno | |
| Simoneau et al | 1995 | 40-50% | |
| Mišični encimi | Komi et al | 1977 | Neznačilno
|
| Bouchard et al | 1986 | 30-67% | |
| Trenabilnost 90-minutne vadbe | Bouchard et al | 1992 | +++ |
| Trenabilnost 90-sekundne vadbe | Bouchard et al | 1992 | ++ |
| Trenabilnost 10-sekundne vadbe | Bouchard et al | 1992 | ± |
| “Trenabilnost” (spremenljivost) encimov | Bouchard et al | 1992 | + |
| “Trenabilnost” (spremenljivost) deleža vlaken tipa 1 | Bouchard et al | 1992 | Neznačilno |
Vidimo lahko, da se stvari res močno razlikujejo od študije do študije.
Genetika ima najbrž res precejšen vpliv na naše sposobnosti, a si je potrebno zapomniti, da nas genetika najbrž omejuje le pri največji možni vrednosti posameznega testa. To pomeni, da netreniran posameznik s treningom izboljša prav vse sposobnosti. Do kakšne mere – to je pa drugo vprašanje.
Do nedavnega je veljalo tudi, da nekateri določenih parametrov s treningom enostavno ne morejo izboljšati. Nekateri naj tako ne bi bili sposobni izboljšati največjega privzema kisika. To se je pred kratkim izkazalo za neresnično – razlog pa je bil, da merjenci v raziskavah, ki niso napredovali, niso trenirali dovolj intenzivno.
Čisto vsak lahko izboljša svojo zmogljivost!!
Če vas o vplivu genov na zmogljivost zanima kaj več, vam priporočam knjigo prijatelja profesorja Neila Spurwaya Genetics and Molecular Biology of Muscle Adaptation (prvi dve poglavji). Če pa vas zanimajo stvari iz malce manj strokovnega vidika, pa je knjiga Davida Epsteina Športni gen odlična izbira.
Tim Podlogar
Kineziolog
