Preden se lotimo praktičnih nasvetov, se najprej podajmo v svet znanosti – fiziologije in fizike. V svet človekove termoregulacije. O njej smo že podrobneje pisali v članku o učinkovitosti ventilatorja pri hlajenju in uporabi aktivnega spodnjega perila v poletni vročini. Osnovna pravila so pravzaprav enaka, le nekatere stvari so nekoliko obrnjene, zato jih velja ponoviti.
Temperatura telesnega jedra je okoli 37ºC, temperatura kože pa v mirovanju nekaj stopinj manj. Najpomembnejša je temperatura jedra, ki mora biti konstantna, če želimo, da telo deluje normalno. Zato telo temperaturo ves čas uravnava, čemur pravimo tudi proces termoregulacije. Pri procesu termoregulacije pa sodelujemo tudi mi z izbiro oblačil, kar je tudi tema tokratnega prispevka.
Človek, podobno kakor stroji, ni ravno učinkovit in zato se pri vsakem celičnem procesu velik delež energije pretvori v toploto. Prebava, mišično delo, regeneracija tkiv … – vsi ti procesi pripomorejo k »ogrevanju« telesa. Telo tako ves čas proizvaja in tudi oddaja toploto. V mirovanju vsako sekundo oddamo okoli 100J energije, oziroma delujemo kot 100W žarnica. Toploto oddajamo na tri načine: s segrevanjem okolice (npr. če v roke primemo sneg, ga stopimo), vlaženjem zraka ob telesu (izhlapevanje znoja) in dihanjem (segrevanje in vlaženje zraka v pljučih).
Najprijetneje nam je, ko je temperatura okolja okoli 22ºC, saj takrat proizvedemo približno toliko toplote, kolikor je oddamo. Če je temperatura nižja, nas kmalu začne zebsti in iz omare privlečemo kakšen dodaten sloj oblačil.
Zakaj se oblečemo, ko nas zebe?
Zebsti nas začne, ko telo zazna, da se njegova temperatura nevarno niža. Telo takoj prerazporedi kri iz podkožja ter okončin (rok in nog) v osrednji del telesa, s čimer skuša zmanjšati odvajanje toplote, ki s krvjo potuje po telesu. Koža »izgubi« barvo, postanemo pa tudi bledi (ni več krvi v podkožju). Kot zanimivost, po določenem času izpostavljenosti mrazu, koža pordeči, saj se krvni pretok v podkožju zopet vzpostavi, kar sicer negativno vpliva na termoregulacijo, a je to najbrž posledica dejstva, da obstaja možnost, da tkivo odmre zaradi »pomanjkanja krvi«. Varovalni mehanizem torej.
Druga stvar, ki se zgodi je, da v rjavem maščobnem tkivu začne nastajati toplota. In tretja stvar, ki jo navadno tudi zavestno naredimo je, da se začnemo premikati. Če tega ne storimo zavestno, se telo samo začne premikati – tresti se začnemo. Med mišičnim delom namreč nastaja veliko toplote, ki lahko v primeru podhlajenosti, telo ogreje.
To so fiziološki mehanizmi. Kaj pa storimo mi, zavestno in zaradi izkušenj? Oblečemo se in/ali gremo na toplo.
Oblačilo deluje kot izolacija in nas kot takšna ne greje, temveč pomaga zmanjšati »uhajanje« toplote v okolico. Toplota v hladnem vremenu uhaja predvsem s segrevanjem okolice, nekaj pa je izgubimo tudi ob izhlapevanju vode iz površine kože (veliko manj kot v vročini, ko je znojenje veliko bolj izrazito). Večja kakor je temperaturna razlika med okolico in telesom, večja je izguba toplote, čemur pravimo tudi kondukcija. Dodaten sloj oblačila upočasni prehajanje toplote, saj navadno izberem tak sloj oblačila, ki ima relativno nizko toplotno prevodnost. Tako ima zrak toplotno prevodnost okoli 0,025, stiropor 0,040, volna 0,045, filc 0,06, usnje 0,15 in led 2,2 (W/mK). Nižja kot je vrednost, boljši toplotni izolator je snov. Vidimo lahko, da je zrak izvrsten toplotni izolator.
Zakaj torej rabimo še oblačila, če je pa okoli nas tako ali tako ves čas zrak? Preprosto, ker v enačbo vstopi tudi vpliv gibanja zraka. Če ob nas zrak ves čas kroži, ves čas segrevamo mrzel zrak in oddajamo toploto. Če pa imamo na sebi oblačilo, ki gibanje zraka močno zmanjša, sprva segrejemo oblačilo in zrak na notranji strani oblačila (zato nas takoj, ko kaj oblečemo še bolj zebe), nakar začne oblačilo in zrak delovati kot toplotni izolator. In več slojev imamo na sebi in več zraka kot je ujetega med oblačili, manj toplote bomo spustili v okolico in bolj toplo nam bo. »Puhovke« so odličen toplotni izolator ravno zaradi tega, ker je v njih ogromno prostora napolnjenega z zrakom, ki se ne premika.
Kdaj jakna in kdaj pulover?
V enačbi termoregulacije pomembno vlogo igra tudi gibanje zraka, oziroma veter. V hladnem vremenu želimo, da je zrak okoli nas kar se da »pri miru«, saj ne želimo segrevati novega, hladnega zraka. Ravno obratno kakor v vročini, ne želimo, da zrak zastaja. Na prostem je gibanje zraka navadno veliko bolj izrazito, med športno aktivnostjo pa s premikanjem ustvarjamo navidezni veter (zrak je pri miru, mi pa se premikamo). Jakne in tako imenovani wind stopperji so narejeni tako, da tkanina ne omogoča prehajanja zunanjega zraka na notranjo stran oblačila. To pomeni, da se ne mešata že segret in ohlajen zrak. Nasprotno pa te zaščite navadna oblačila nimajo in zato niso tako učinkovita pri zadrževanju toplote.
Bolj kot se oblečemo, boljše je?
Gotovo ste že izkusili naslednje. Oblekli ste se toliko, da vas v mirovanju na prostem ne bi zeblo, naredili ste trening, se ustavili v lokalu na pijači in kar naenkrat vas je začelo močno zebsti. Zakaj? Ker ste se za vadbo preveč oblekli, ste se med vadbo znojili. Oblačila so se prepojila z znojem. Ko ste se ustavili se je zgodilo dvoje. Tam, kjer je bil prej zrak (mehurčki zraka v samem materialu oblačila), je sedaj voda. Voda je veliko slabši izolator, kakor zrak. Torej je prevajanje toplote veliko večje. Drugič, ob izhlapevanju vode, se sprošča energija. In ko ste se ustavili, je znoj počasi začel hlapeti, pri čemer se je porabljala energija in iz telesa odvajala toplota. Vi pa ste zmrzovali.
Windstopper ali jakna?
V izjemno mrzlem vremenu, ko smo neaktivni, je pravzaprav vseeno. Razlika nastopi, ko postanemo telesno aktivni in nam postane vroče. Začnemo se znojiti. Četudi proizvajalci jaken in windstopperjev obljubljajo dihajoč material, je windstopper navadno pri tem veliko bolj učinkovit. Gre za to, da je pomembno, da znoj kar najhitreje preide na zunanjo membrano oblačil, od koder izhlapi in omogoči hlajenje. Windstopper je pri tem navadno učinkovitejši. Če znoj zastane v oblačilu nas bo, ko bomo zmanjšali intenzivnost, hitro začelo spet zebsti. Voda je namreč slab izolator in dober prevodnik toplote. Iz okolice bomo tako hitro prenašali toploto in začelo nas bo zebsti.
Na kaj je potrebno paziti?
- Raje oblecite več tankih slojev, kakor enega debelejšega. S tem boste dosegli, da boste lahko enostavno prilagajali količino oblačil občutku toplote.
- Če vam je vroče, se slecite. Če vam postane vroče (npr. zaradi napora), slecite kakšen sloj. S tem boste zmanjšali znojenje in vlaženje oblačil, ki vas bo kasneje, ko se boste ustavili, hladilo.
- Na sebi ne imejte vlažnih oblačil. Najverjetneje vas bo kmalu začelo zebsti, saj bo voda začela hlapeti in toplota bo začela »odhajati« iz telesa.
- Naj bodo oblačila dihajoča. Dihajoča oblačila omogočajo, da voda hlapi in ne zastaja v samem oblačilu ali na koži. To pomeni, da bo med samim naporom, ko se znojite, toplota uhajala z izhlapevanjem vode, ko pa se boste ustavili, bo oblačilo suho in ne bo odvečnega uhajanja toplote.
Tim Podlogar
Kineziolog
