Še pred nekaj leti je veljalo, da je potrebno za izgubo telesne mase vaditi pri točno določeni obremenitvi, saj se takrat porablja največ maščobe. Danes vemo, da so enako ali celo bolj učinkovita visokointenzivna gibanja. A mnogi trenerji še vedno govorijo o tako imenovani »fat burning zone« intenzivnosti. Pa ta res obstaja?
Enostavno povedano – Da, obstaja. Z višanjem intenzivnosti napora se povečuje tudi poraba energije – poveča se poraba tako ogljikovih hidratov kot tudi maščob. A poraba maščob se ne povečuje v nedogled, saj pri visokointenzivnih naporih ta zaradi različnih fizioloških značilnosti človeškega telesa upade. Tako imamo dejansko določeno obremenitev, pri kateri se porablja največ maščob.
Problem pri tem pa je, da je to območje mogoče izračunati le v laboratoriju in se močno razlikuje od posameznika do posameznika in z ozirom na njegov življenski slog.
Območje, kjer se porablja največ energije iz maščob tako variira v velikanskem razponu. Nedavna študija na več kot tisoč udeležencih je ugotovila, da se največja poraba maščob v merjenih posameznikih giblje v razponu 22,6-88,8 % intenzivnosti glede na največji privzem kisika (VO2max), kar jasno kaže, da območje sicer obstaja, a je tako variabilno, da je veliki populaciji nemogoče predpisati najbolj učinkovito vadbo.
Zanimivo, trenutno največja minutna poraba maščob je bila zaznana v športnikih na nizkoogljikohidratni prehrani in sicer več kot 1,58 g/min, medtem, ko le redki športniki na običajni prehrani presežejo mejo enega grama.
Tim Podlogar
Kineziolog
Randell, R. K., Rollo, I., Roberts, T. J., Dalrymple, K., Jeukendrup, A. E., & Carter, J. M. (2016). Maximal Fat Oxidation Rates in an Athletic Population. Medicine & Science in Sports & Exercise.
Volek, J. S., Freidenreich, D. J., Saenz, C., Kunces, L. J., Creighton, B. C., Bartley, J. M., … Phinney, S. D. (2016). Metabolic characteristics of keto-adapted ultra-endurance runners. Metabolism, 65, 100–110.
