Nenalezljive kronične bolezni so eden izmed največjih javnozdravstvenih bremen po vsem svetu, vendar pa ocene zadnjih študij kažejo, da povečanje telesne aktivnosti zmanjša pojavnost najpogostejših kroničnih bolezni (koronarne srčne bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka na dojki in debelem črevesju) za 6 do 10 odstotkov in posledično podaljša življenjsko dobo.
V sodobnem preučevanju zdravstvenih učinkov telesne aktivnosti raziskovalci največkrat uporabljajo skupno porabo energije (izraženo kot metabolični ekvivalent – MET) kot pokazatelj celotne telesne aktivnost med različnimi dnevnimi opravili (prikazana v spodnji tabeli). Količinsko je skupna dnevna poraba energije navadno opredeljena v MET urah ali MET minutah. Vendar se je tu potrebno vprašati, če je celodnevna poraba energije zares ključna determinanta zdravja?
Tabela, ki prikazuje vrste in stopnje telesne aktivnosti
| MET kategorija | ≤1.0 do ≤1.5 | <1.5 do <3.0 | ≤3.0 do <6 | ≤6 |
| Stopnja telesne aktivnosti | Sedeče-stoječa | Nizko intenzivna | Zmerno intenzivna | Visoko intenzivna |
| Vrste telesne aktivnosti | Ležanje, sedenje ali stoječe delo
Tiho sedenje v avtu ali pred TV, stoječe računalniško delo |
Počasna hoja (<4 km/h)
Sedeče delo z nizko obremenitvijo (delo s težkimi napravami), stoječe delo z majhnim naporom (stoječe delo šivilje) |
Zmerno do hitra hoja (4-7 km/h)
Aktivni prevoz s kolesom ali peš, ročna dela v stoji (pobiranje smeti, polaganje ploščic, ipd.) |
Zelo hitra hoja (>7 km/h)
Tek, plavanje, kolesarjenje, prenašanje težkih bremen po ravnem ali lažjih bremen po stopnicah |
Pred nekaj meseci sem v enem izmed prispevkov pisal o najnovejših ameriških smernicah o telesne aktivnosti, ki so vsebovala najnovejša znanstvena načela o vplivu telesne aktivnosti na zdravje. Vendar v omenjenih smernicah kljub nekaterim dopolnitvam (vplivu telesne aktivnosti na spanec in utrujenost) še vedno ostaja načelo, da je potrebno dnevno opraviti čim več MET-ov telesne aktivnosti ne glede na kontekst. Pravilo »več MET-ov, boljše zdravje« je še vedno omejeno z dokazi, ki se osredotočajo zgolj na povezavo prostočasne telesne aktivnosti različnih intenzivnosti na pojavnost kroničnih bolezni in/ali umrljivost. Velike razlike so vidne že v primerjavi med visoko, srednje in nizko razvitimi državami, kjer ljudje v visoko razvitih državah bistveno več časa preživijo v zmerni do visoki telesni aktivnosti medtem, ko se v vseh državah večina dnevne energije porabi pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih (kuhanje, prevoz v službo, pranje perila) in delu.
Telesna aktivnost med delom dokazano ne vpliva enakovredno na izboljšanje zdravja v primerjavi s prostočasno telesno aktivnostjo, ki navadno poteka pri višji intenzivnosti. Dokazov, ki bi povezovali nizko intenzivno telesno aktivnost na delovnem mestu z zdravjem še vedno primanjkuje, vendar pa je s tega razvidno, da dnevna telesna aktivnost ni odvisna zgolj od trajanja in mišičnoskeletnih obremenitev, kar običajno predstavlja MET. V nadaljevanju bodo predstavljene številne z zdravjem povezane značilnosti telesne aktivnosti, ki do sedaj niso bile enakovredno zastopane ali raziskane. Mednje sodijo:
– Srčnorespiratorna zmogljivost (ang. cardiorespiratory fitness-CRF), za izboljšanje katere se potrebuje relativno visoko intenziven telesni napor (>60% CRF/VO2max), zato lahko redna nizka telesna aktivnost vpliva zgolj na nekatere metabolične spremembe in ne izboljša srčnorespiratorne zmogljivosti. Opisan učinek najbolje izstopa pri fizičnih delavcih, ki so slabo zmogljivi, kljub veliki delovni obremenitvi (povprečen delavec prehodi okoli 20000 korakov na izmeno). Nasprotno pa visoko intenziven intervalni trening krajšega trajanja omogoča izboljšanje telesne zmogljivosti, kljub manjši skupni porabi energije;
– Izmenično stoječe delovno mesto. V zadnjem času se pisarniškim delavcem priporoča, da del svojega delovnika preživijo stoje, saj to do določene mere poveča dnevno porabo energije. Vendar pa je bilo na drugi strani pri pretežno stoječih poklicih moč zaslediti težave s mišično-skeletnim sistemom in ožiljem kot posledica predolge, neprekinjene in skoraj nepremične stoje;
– Redna telesna aktivnost zadostne intenzivnosti. Ta ponuja najboljši zdravstveni učinek. Predolgi odmori brez telesne aktivnosti so povezani z večjo celokupno umrljivostjo ne glede na dnevno porabo energije ob dnevih, ko smo zadostno aktivni;
– Vrste telesne aktivnosti in športi, ki vključuje večje mišične skupine ali celotno telo (plavanje, nordijsko smučanje, igre z loparji in žogo) so povezani z nižjo celokupno in srčnožilno umrljivostjo kot športi s podobno porabo energije, ki vključujejo manjše mišične skupine.
Z zgornjih dokazov je razvidno, da daljša nizko intenzivna telesna aktivnost ne učinkuje optimalno na zdravje, zato je potrebna redna prostočasna telesna aktivnost višjih intenzivnosti za ohranjanje in dvig telesne zmogljivosti nad nivo obremenitev, katerim je posameznik dlje časa izpostavljen med delovnim časom.
Zato dragi bralci, upam, da med počitnikovanjem niste pozabili na slaven rek Hipokrata: »Gibanje je človekovo najboljše zdravilo.«
Tim Kambič, mag. kin.
Tim.kambic@gmail.com
Priporočeno branje
