Aktivno spodnje perilo na kolesu v poletni vročini – Da ali ne?

Gotovo ste si kdaj pogledali kakšno poletno kolesarsko dirko – če ne v živo, pa vsaj po televiziji. V vročini in med vzponom si kolesarji odpnejo majico. Nekateri pokažejo golo kožo, drugi spodnjo majico, oziroma aktivno spodnje perilo (angleško base layer). Marketinški oddelek večine podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo kolesarske opreme pravi, da je aktivno spodnje perilo nujno tudi v vročini, saj pomaga pri regulaciji temperature. Kaj pa pravi znanost?

Pri Cyclistu so se pred časom vprašali podbno vprašanje in prišli do negotovega zaključka, čeprav je videti, da znanstveniki nasprotujejo ideji, da aktivno spodnje perilo pomaga pri ohlajanju. Na drugi strani pa marketinški oddelki na vsak način hočejo prepričati potrošnika, da je aktivno spodnje perilo uporabno, sploh njihovo, ker je narejeno iz posebnih materialov, ki učinkujejo kot »hladilnik«.

Ker dokončnega odgovora niso podali, smo se pri Kineziologu lotili lastnega raziskovanja in ugotavljanja.

Kako telo regulira temperaturo?

Da lahko odgovorimo na izhodiščno vprašanje, moramo najprej razumeti regulacijo telesne temperature. O tem smo podrobneje pisali v članku o ventilatorju , ki ga, preden nadaljujete z branjem, preberite (če ga še niste). Delovanje ventilatorja si namreč lahko predstavljate tudi kot navidezni veter, ki ga občutite med kolesarjenjem. Hitreje kot kolesarite, hitrejši je ta veter.

Če torej na hitro povzamemo, potem ugotovimo, da je za uspešno regulacijo temperature v vročini potrebno hlapenje znoja s površine našega telesa – bodisi direktno iz kože, bodisi iz sloja oblačila nad kožo. Pospešeno gibanje zraka pri tem pripomore na način, da prepreči »zastajanje« že navlaženega zraka v okolici kože in pomaga pri dovajanju suhega, z vodo nenasičenega zraka.

Stopnja ohlajanja v vročini v nekih pogojih (temperatura, vlaga, navidezni veter …) je torej odvisna predvsem od stopnje hlapenja znoju iz površine kože. Več znoja kot izhlapi, višja je stopnja hlajenja.

Zakaj kolesarski dres?

Najprej odgovorimo na vprašanje, zakaj sploh imeti na sebi kolesarski dres in ne kolesariti brez njega. Vsekakor je glavni razlog v tem, da dres pomaga zaščiti kožo pred sončnimi žarki, ki z radiacijo segrevajo naše telo (bela barva odbija sončne žarke) in lahko povzročijo opekline ter v primeru padcev pomaga zaščiti kožo pred odrgninami. Poleg tega v zadnjem času slišimo tudi trditvi, da dres izboljša aerodinamičnost ter pomaga pri hlajenju telesa. Prva trditev drži, o drugi pa lahko razpravljamo.

Kako pa vpliva na regulacijo temeprature telesa oziroma ohlajanje?

Trditev številka 1: Dres pomaga pri hlajenju telesa, saj odvaja znoj od telesa

Tukaj se stvari malo zakomplicirajo, saj, kot smo že ugotovili, ni ključno, da znoj odstranimo od telesa, temveč, da omogočimo njegovo izhlapevanje.

V primeru, da omogočimo znoju, da kaplja iz (recimo glave) na tla, potem gre ta znoj »v nič«, saj ne pripomore k hlajenju – voda ni spremenila agregatnega stanja.

Torej – v primeru napora, pri katerem se res močno znojimo (lahko tudi več kot 1 liter znoja na uro) ter je vlaga v zraku zelo visoka, in ko posledično obstaja možnost, da znoj kaplja po tleh, dodatek tankega materiala, ki ima lastnost, da znoj prenese iz površine kože ter ga prerazporedi na zunanjo površino tkanine in omogoča tamkajšnjo hlapenje, lahko pripomore k izboljšanemu procesu hlajenja.

Sicer pa je dres nekakšen nepotreben izolator. Če je dres ohlapen, potem se lahko pod dresom ustvarijo prostori z zrakom, ki je že nasičen z vodo in tako je odvajanje vode iz površine kože zmanjšano. Da seveda ne govorimo o neaerodinamičnosti takšnega dresa. Torej dres mora biti oprijet. Tukaj ni dileme.

Foto: Cyclist

Zakaj pa naj bi imeli pod dresom še spodnje majice? Marketinški oddelki pravijo:

Trditev številka 1: Znoj, ki se pojavi na koži se mora prenesti iz površine kože, kar omogoča ohlajanje in ohranja udobje

Delno drži. Znoj se mora prenesti iz površine kože, a tudi spremeniti agregatno stanje. Ni enako, če znoj obrišemo z brisačo ali pa pustimo, da izhlapi. V prvem primeru se telo ne ohlaja, v drugem primeru pa se. Glede udobja pa – seveda, ni ravno prijetno biti v vlažnih oblačilih, sploh, če so v stiku s kožo. 

Trditev številka 2: Aktivno spodnje perilo mora odvajati vodo, kar pomaga ohlajati telo ter ga ohranjati suhega

Podobno kot pri prejšnji trditvi – če želimo izboljšati hlajenje, moramo povečati stopnjo izhlapevanja znoja. Direktno iz površine kože ali iz vrha tkanine. Popolnoma vseeno je. In če je čez spodnjo majico še ena plast – dres, potem razen prenesti vlage iz kože na dres, drugega efekta spodnja majica pravzaprav ne more imeti.

Trditev številka 3: Dobro narejeno aktivno spodnje perilo je lahko bolj učinkovito pri odvajanju znoja in toplote s telesa (v primerjavi samo z dresom), saj je lahko struktura aktivnega spodnjega perila oblikovana tako, da ima večjo površino, s katere lahko znoj hlapi.

Pravzaprav malce smešna trditev, saj znoj ne hlapi iz površine spodnje majice, temveč iz površine dresa. Spodnja majica je le prevodnik med kožo in dresom. Druge funkcije ne opravlja.

Ugotovimo lahko, da je spodnja majica v vročini odveč. Ključno med kolesarjenjem v vročini je, da je dres sestavljen tako, da odvaja znoj iz površine kože na zunanjo površino tkanine, kjer potem izhlapi. Dres mora biti oprijet tako iz vidika termodinamike kot tudi aerodinamike. Večina proizvajalcev ima v ponudbi posebne drese za vročino in, zanimivo, nekateri deli tega dresa so narejeni iz materialov, ki so sicer uporabljani v aktivnem spodnjem perilu. Zakaj? Ker je to edino smiselno.

Da pa tudi dres ni optimalen in da bi bilo z vidika termoregulacije bolje, če bi kolesarili brez dresa, govorijo posnetki gorskih etap, ko si kolesarji odpnejo majico in tako omogočijo direkten stik kože z zrakom. Glede na to, da je kolesar nagnjen naprej, je odkrito področje v senci in tako ni direktno izpostavljeno sončnim žarkom. Poleg tega smo v preteklosti lahko videli eksperimente, ko so bili materiali tako naluknjani, da so prepuščali sončne žarke in so imeli kolesarji kožo pod dresom pošteno opečeno. Vse to samo zato, da bi izboljšali termoregulacijo v vročini. Žal pa na račun drugih negativnih stvari.

Za zaključek – poleti želimo imeti na sebi kar se da malo oblačil. Tisto, kar pa imamo na sebi, mora nuditi zaščito pred soncem, pred odrgninami ter biti narejeno tako, da kar najmanj oslabi izhlapevanje znoja in posledično termoregulacijo.

Tim Podlogar
Kineziolog

Avtor se zahvaljuje dr. Janji Majhenc iz Medicinske fakultete UL in dr. Urši Ciuha iz Instituta Jožef Stefan za strokovno pomoč pri pisanju članka.